ALELUJA

April nam prinaša tri pomembne pomladne nedelje: cvetno, velikonočno in belo. Na cvetno se je leta 1941 pri nas začela druga svetovna vojna. Kdo se spominja tega nesrečnega dne? Starci, nihče drug. Kolikor jih še živi. Vedo, da je bila ura tričetrt na osem; ljudje so hiteli k osmi maši. Nenadoma alarm! Zavijajoči zvok siren; njegov pomen je veleval: umakni se, beži na varno. Sledila so dolga vojna leta in smrt je kosila vsevprek; na bojni črti, po taboriščih in v gozdovih. Slovenski duhovniki izgnani, od nemških se je le redko kdo priučil našega jezika. Kljub temu so bile nedelje nedeljske; vsaj to. In danes? Bogu hvala za mir! Dokler … je imel navado reči rajni glasbenik Janez Bitenc »naša četica koraka strumno in veselo«. Na svetu pa tudi zdaj v vojnah teče kri in na okopih umirajo vojaki. Zakaj naš rod ne moli več tako zavzeto kot nekoč: kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod. Ker jih še ni izkusil!! Dedki so pa že zdavnaj pri Bogu in niti v morastih sanjah se ne vojskujejo več po Galiciji. Kljub vsemu in v zahvalo za čas miru zmolimo vendar kdaj očenaš za blagostanje, ki nam je navrženo, a ni nobenega poroštva, da bo večno trajalo. Naj bo blagoslovljena letošnja Velika noč.

To je vstajenjski dan – A L E L U J A !   

Berta Golob  

VELIKI TEDEN - Cvetna nedelja

S cvetno nedeljo začenjamo veliki teden Jezusovega trpljenja in vstajenja. Najprej bomo podoživeli Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko ga bomo tudi mi pozdravili z butarami in zelenjem. Blagoslov zelenja bo pri svetih mašah, in sicer v soboto v Šentvidu ob 19.00 ter v nedeljo po naslednjem razporedu:

BRDO: ob 7.00 blagoslov v cerkvi, ob 9.00 blagoslov pri kapelici v gozdičku s procesijo v cerkev.

KRAŠNJA: ob 8.15 blagoslov pri kapelici, nato procesija v cerkev.

ČEŠNJICE: ob 10.00 blagoslov pri kapelici, nato procesija v cerkev.

ZLATO POLJE: ob 10.30 blagoslov pred križem na pokopališču, nato procesija v cerkev. Pri sv. mašah bomo zbrano poslušali poročilo o Jezusovem zveličavnem trpljenju.  Ob 15.00 bo v Šentvidu križev pot in spovedovanje. Oblate dobite na običajnih mestih na podružnicah ali v župnišču na Brdu.

CVETNA NEDELJA- DUHOVNA MISEL

Jezus dopolnjuje svoje življenje. Dovolj je bilo križev, sedaj ostane samo še eden, bi lahko rekli, telesni križ, ki ga mora prinesti do vrha Kalvarije. Vendar nam zadnji boj razkriva še drugi križ, ki ga je Jezus nosil vse življenje: križ molka in tihote. Lahko si predstavljamo, kolikokrat si je Jezus želel, da bi komu kaj dopovedal, pa ni mogel. Učenci so imeli v svojih glavah svoje predstave, ljudstvo svoje, veliki duhovniki, pismouki in farizeji spet svoje. Jezus je razlagal svoje poglede, da bi ga razumeli. Spodbujal jih je, naj zamenjajo nekatere predstave. Teden dni pred strašno obsodbo ga razglašajo za kralja. Jezus ve, da odhaja v smrt. Lahko bi kričal, naj ne delajo neumnosti, naj si priznajo nesmisel, ki ga nosijo v glavi: danes hozana, jutri križaj ga. A Jezus molči. Ne dopoveduje, kadar ve, da mora molčati. Zmore molčati, ko ga s poljubom izdaja Juda. Zmore molčati tudi pred Pilatom, pred razjarjeno množico, pred ponorelimi vojaki. Obsojen je zločina, a on molči. To je križ popolne predanosti Očetu. Njegov edini cilj je izpolniti Očetovo voljo. Zato zmore molčati. Koliko slutenj, spoznanj, odnosov …, je moral Jezus v sebi nositi sam, v tihoti in molitvi. V zadnjih trenutkih življenja razkriva, da je vedel, da ga bo Juda izdal. V svojih vrstah je dolgo časa gledal izdajalca. Zagotovo ga je tiho spodbujal, da naj stopi na pot življenja. Ni pa mu mogel predočiti vsega, ker za to še ni prišel čas. Jezus pa ni vedel le za Juda, vedel je tudi za Petra, ki ga bo zatajil. Zaupal mu je prvenstvo, kljub temu da je vedel, da mu v največjem trpljenju ne bo stal ob strani. Ozdravljal je množice in jih spodbujal, čeprav je vedel, da se bodo pri izbiri med Barabo in njim odločili za razbojnika. V sebi najbrž vsi vemo, da brez tihote tudi mi ne bomo zmogli nositi ne le križa molka, ampak tudi vseh ostalih križev. Naj nas veliki teden utrdi v veri, da je križ edino znamenje odrešenja. Le po poti križa je mogoče priti do vstajanje. Naj nas ta pot vzgaja za molk in vabi v tihoto!

Veliki četrtek

Slavimo Jezusovo postavitev svete maše, duhovniške službe in zapovedi ljubezni. Zjutraj ob 9.00 bo v ljubljanski stolnici slovesna krizmena sv. maša, pri kateri  bo nadškof blagoslovil vsa tri olja: bolniško, krstno in sveto krizmo.  Zvečer bodo sv. maše v župnijah. Med večerno sveto mašo bo predstavitev prvoobhajancev. Vabim vas, da molite zanje v času priprave na prvo sveto obhajilo. Takoj po sv. mašah, kot so v oznanilih, se bo razgrnil oltar, nato bomo še nekaj časa povezani z Jezusom v molitvi na Oljski gori. Med molitvijo bo priložnost za sv. spoved.

VELIKI ČETRTEK- DUHOVNA MISEL

Jezus si je želel in pričakoval ta trenutek, v katerem je samega sebe podaril v podobi kruha in vina. V njegovi želji lahko prepoznamo željo Boga samega, Njegovo ljubezen do človeka in do stvarstva. Ta ljubezen čaka trenutek združitve. Človeka želi pritegniti k sebi, vendar pa je vprašanje, če si tudi človek resnično želi srečati Boga in postati eno z Njim. Ali nismo morda preveč ravnodušni, raztreseni in polni vsega drugega?  Jezus je med zadnjo večerjo predvsem molil. Njegova molitev je v evangelijih opisana z besedama zahvaljevanje in blagoslavljanje. Svoje trpljenje spremeni v molitev in jo daruje Očetu za ljudi. Tako se trpljenje spremeni v ljubezen, ki ima moč spremeniti tudi darove, v katerih On sedaj samega sebe podari ljudem, da bi preoblikoval nas in svet. Pravi in končni namen evharistične spremenitve je naše preoblikovanje. Evharistija ima za cilj novega človeka in novi svet. Jezus je med zadnjo večerjo Očeta tudi prosil. Molil je za enost, in sicer ne le med prisotnimi učenci, ampak med vsemi, ki verjamejo vanj. Apostol Peter je bil tisti, ki je želel Jezusa odvrniti od trpljenja, ki ni hotel, da mu le-ta umije noge. Vse to se ni skladalo z njegovo podobo Boga. Šele po srečanju z Jezusovim pogledom lahko sprejme svojo nezadostnost, grešnost in potrebo po spreobrnjenju.  

Vsi mi se moramo vedno znova učiti in sprejemati Boga in Jezusa Kristusa takega, kot je, in ne kot bi ga želeli mi. Ni naključje, da je Jezus Petru njegovo poslanstvo zaupal prav med zadnjo večerjo. V evangeliju se Jezus ponižno skloni in nam umiva noge. Postavi se v držo sužnja, ki služi. Gospod želi, da ponavljamo njegova dejanja in besede: »To je moje telo, to je kelih moje krvi.« Vabi nas naj se hranimo z njim. Kako lahko najbolj odgovorimo na Gospodovo željo? Po naravi težimo k ukvarjanju s Samim seboj, s tem, kar počnemo, s tem, kar hočemo. Vrtimo se okrog lastnih kreposti in slabosti ali grehov. Ukvarjamo se s tem, kar ponujamo, in s tem, kar nam manjka. Danes pa Gospod želi, da se ukvarjamo samo z enim: s sprejemanjem njegove ljubezni, da bomo veseli in s tem slavili Boga, v dobro vseh naših bližnjih.

PRI SVETIH MAŠAH BO PREDSTAVITEV LETOŠNJIH PRVOOBHAJANCEV.

Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Za nas strogi post. Obredi velikega petka izražajo našo vdanost Jezusovi ljubezni. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše, pač pa le branje Božje besede (Jezusovega trpljenja), slovesne prošnje za vse potrebe, češčenje svetega križa in obhajilo. Popoldne ob 15.00, ko je Jezus po treh urah umiranja na križu umrl za vse nas, se zaustavimo v svojem delu in bodimo sočutni z Jezusom v njegovem smrtnem boju. V krogu družine radi zmolimo desetko »ki je za nas križan bil« in se v mislih pomudimo ob 12. postaji križevega pota »Jezus umrje na križu«. Lahko se udeležite križevega pota, ki bo ob 15.00, v župnijski cerkvi na Brdu. Po končanih obredih, na Brdu, bodo mladi ob Jezusu v božjem grobu vodili molitveno uro, h kateri smo vsi vabljeni. Med molitveno uro bo priložnost za sv. spoved.

VELIKI PETEK - DUHOVNA MISEL

Križ vstopa v vse trenutke našega življenja. Ko Kristus sprejme nase križ, ni več nobenega ugovora k dejstvu, da želi biti Bog človeku popolnoma blizu. Ko sprejmemo dramo križa, dokončno vidimo, da Boga ne moremo izriniti iz nobenega dela svojega življenja, ne da bi povzročili katastrofo. Križ je znamenje, da se Bog ne sramuje nas, ki smo njegovi. Križ namreč ni samo ponižanje, ni nekakšna tekma, “kdo zmore več”, ampak predvsem bližina, ki jo Kristus izkaže vsakemu človeku. Tudi Jezus sam ne postavlja v ospredje bolečin in razvrednotenja, ki mu jih križ povzroča, ampak predvsem ljubezen, ki se po križu razliva na ves svet. To je ljubezen, ki jo zmore samo Bog. To je polnost življenja, ki lahko premaga smrt. Toda kaj je pravzaprav križ? Je to samo nekakšno orodje, sredstvo, nekaj, kar nam vzbuja grozo? Spomnimo se, da Jezus križa ni samo doživel, ampak ga je tudi posvetil. Tisti kraj, kjer se je do konca darovala najsvetejša daritev Boga, je iz mučilnega orodja postal drevo življenja. Torej je prav, da ga tudi sprejemamo tako. Naša življenjska izkušnja nam govori, da je križ tisti zaklad našega življenja, ki nam omogoča, da lahko doživljamo vsak trenutek svojega časa kot popolno in čisto resnico.

Velika sobota - DUHOVNA MISEL

»Začnimo z oznanjanjem dobre novice. Kristus je vstal! Aleluja! To je za nas, kristjane, eno najbolj veselih obdobij v letu, saj lahko v tem času doživljamo, da je življenje premagalo smrt. To moramo imeti pred očmi. Pomembno je, da se zavedamo, da nas Kristus, ki je umrl na križu in po treh dneh vstal, ni zapustil, še vedno je z nami, kot je obljubil. Pred naše oči bi rad postavil Marijo Magdaleno. Marija Magdalena je doživljala globoko žalost. Imela je močan občutek, da jo je Jezus zapustil. Prepričan sem, da smo mnogi od nas že imeli isti občutek, ko smo iskali Božjo voljo, in ne ravno razumeli, kaj se dogaja okrog nas in zakaj moramo skozi vse te stvari. Prav tako smo občutili, da nas je Jezus pustil brez svoje navzočnosti.

Toda Jezus je imel odgovor zanjo in prepričan sem, da bomo lahko, tako kot ona, našli velikonočno veselje kljub vsem težavam, pa naj bo to na osebni ravni, skupnosti ali na ravni celega naroda. Marija Magdalena, je po obdobju obupa srečala Jezusa, in to je spremenilo njeno življenje, kajti tudi naše življenje se lahko spremeni le preko srečanja s Kristusom. Jezusa ni bilo tam, kjer je mislila, da bi moral biti. Pogosto Jezusa iščemo tam, kjer ga ni, in ne namerava biti tam: v naših lastnih načrtih, v našem samouresničevanju. Tako kot je Marija Magdalena ugotovila, da je grob prazen, tudi mi pogosto najdemo svoje življenje – prazno. Ta izkušnja je res boleča. Moje povabilo je, da gremo in se ne bojimo težav, nenavadnih okoliščin. Namesto tega naredimo vse, da se odpremo osebnemu spreobrnjenju in spravi. Odprimo se drug drugemu in našli bomo Jezusa! Dajmo Živemu glavni prostor v življenju. Prosimo za milost, da se ne bi pustili nositi toku, morju problemov; da se ne bi lomili ob kamnih greha in čereh nezaupanja in strahu. Iščimo Njega, pustimo se mu iskati, iščimo Njega v vsem in pred vsem. In z Njim bomo vstali.

«Jezusovo telo je položeno v grob, kristjani tiho žalujemo in polni upanja pričakujemo Jezusovo vstajenje.  Zjutraj, ob 6.00, bo pred cerkvijo na Brdu in v Krašnji blagoslov ognja, ki naznanja Jezusovo vstajenje. Kjer nimate več tradicionalnih peči na drva, z blagoslovljenim ognjem prižgite svečko, ki naj naznanja Jezusovo velikonočno vstajenje.

BLAGOSLOVI VELIKONOČNIH JEDIL:

Čez dan bodo blagoslovi velikonočnih jedi po naslednjem redu:

Župnija Zlato Polje: ob 11.30

Župnija Brdo: ob 12.00 - Dupeljne, 14.00 - Brdo, 14.30 - Rafolče,

15.00 - Šentvid, 15.30 - Koseze, 16.00 - Preserje, 16.30 - Gradišče,

17.00 - Prapreče, 17.30 - Brdo.

Čez dan bo češčenje Jezusa v Božjem grobu v župnijski cerkvi na Brdu.

Župnija Krašnja: 7.00 blagoslov ognja, blagoslovi jedil: ob 9.00 v župnijski cerkvi, 9.30 Krajno Brdo, 10.00 - Vrh pri Žubejevih, 10.30 Koreno-Rjavčevi, 11.00 Trnjava-Balantinčevi, 11.30 Kompolje-Štrukljevi, 12.00 Spodnje Loke-Mikovi, 16.00 župnijska cerkev.

Spored češčenja Najsvetejšega na veliko soboto: 8h-9h; od 9h do 14.00 ni češčenja; 14h-16h.  Lepo vabljeni, ko boste imeli čas, da obiščete župnijsko cerkev.

Župnija Češnjice: 7.30 blagoslov ognja in vode, blagoslov jedi in češčenje Najsvetejšega: ob 8.00 in 10.00 blagoslov jedi.

Blagoslov jedil na Pšajnovici ob 11.00. 

Velika noč

Marija Magdalena s hitrim korakom zgodaj zjutraj hiti h grobu, kjer je Jezus pokopan. Nihče je ne more ustaviti. V srcu nosi mir; prevzela jo je neizmerna in hvaležna ljubezen do Gospoda in potem sledi spoznanje: Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili. Mar ni takšno pogosto tudi naše razpoloženje. Gospoda ni tam, kjer ga iščemo. Bog ne odgovarja tako, kot smo si predstavljali. In vendar ga Marija Magdalena ne neha iskati. Tudi Simon Peter in Janez ga iščeta. Ne moreta se sprijazniti, da ga ni. To je prvo povabilo velikonočnega jutra. Vera je iskanje Vstalega. Kljub temu, da prvo spoznanje ob grobu ni: Jezus je vstal, ampak: Ne vemo, kam so ga položili, je današnje jutro veselo. Je povabilo k vstajenjski veri, ki jo odkrivamo v ljudeh, ki se znajdejo pri Jezusovem grobu. Mar ni tudi naša vera pogosto podobna Marijini. Mar nismo pogosto zbegani in ne vemo, kje se Bog skriva, zakaj ga ni. A Marija Magdalena in žene vztrajajo v iskanju in Vstalega končno najdejo. Pot naše vere ni tako preprosta in prav je, da jo vzamemo zares tudi na to slovesno praznično jutro. Vstajenja ni mogoče dočakati, če se od bližnjih oddaljimo. Seveda v tem trenutku pomislimo na tiste, ki so sami in nimajo nikogar, ki bi bil z njimi. Naj bodo v naših mislih in bodimo z njimi na poti vere. Vera je vedno v občestvu in k temu nas vabi obhajanje velike noči. Prazen grob je nagovoril samo Janeza. Marija Magdalena in Simon Peter sta začela verovati šele potem, ko se jima je vstali Jezus osebno prikazal. Do osebnega srečanja z njim sta lahko zgolj strmela nad vsem, kar se je v tistem jutru dogajalo, si postavljala vprašanja in doživljala strah in negotovost, ker odgovorov nista dobila ne iz znamenj ne iz sebe. Osebno srečanje pa je tudi njima odstrlo tančico nevednosti in negotovosti. Jezus, njun in naš Gospod in Učitelj, je vstal in živi. Naj odstrani tančico negotovosti tudi iz naših src!

Župniji Brdo in Zlato Polje:

Zjutraj, ob 6.00, bo slovesna Aleluja pri božjem grobu. V primeru lepega vremena se bomo  nato zvrstili v slovesno procesijo po ustaljeni poti. Na čelu med svečami gre Vstali Zveličar, nato kot je v navadi: bandera cerkva, godba in pevci,  ministranti in duhovnik z Najsvetejšim, nato ljudstvo. Sledi slovesna sveta maša. Slovesna velikonočna sveta maša na Brdu bo tudi ob 9.00, na Zlatem Polju bo vstajenje in slovesna sveta maša ob 10.30. Na koncu svetih maš bo darovanje za cerkev.

Župnija Krašnja: Ob 6.30  izpostavitev Najsvetejšega v Božjem grobu. Ob 7.00 slovesna Aleluja, nato vstajenjska procesija po običajni poti, ki naj se dogaja ob petju velikonočnih pesmi in molitvi. Na čelu procesije gre Vstali Zveličar, nato mala bandera, za njimi velika bandera. Po procesiji sledi zahvalna pesem in blagoslov in nato sveta maša z darovanjem za cerkev.

Župnija Češnjice: Slovesna sveta maša s procesijo ob 10.00.