CERKEV SV. KATARINE V RAFOLČAH -250 let

Kdaj je rafolška soseska postavila prvo cerkev, seveda ne vemo. Po ustnem izročilu naj bi prvotna majhna lesena cerkev stala severno nad vasjo. Ko jo je neurje odneslo, so v vasi postavili zidano. Leta 1526, ko so pobirali cerkvene dragocenosti za vojno proti Turkom, rafolške cerkve še ni bilo v popisu. Generalni vikar Adam Sontner je ob vizitaciji 25. novembra 1624 zapisal, da je v dobski župniji sedem podružničnih cerkva in da so vse posvečene. Tako so podružnicam na Krtini, v Škocjanu, Št. Vidu, Zlatem polju, Spodnjih Praprečah in na Brdu pridružila še cerkvica sv. Katarine v Rafolčah. Verjetno je bila tu majhna cerkev zgrajena v poznem gotskem slogu. V zgornjih linah zvonika so vidni okviri iz moravškega peščenjaka, ki imajo na ajdovo zrno posnete robove. Morda je zvonik ostal od prejšnje cerkve. Valvasor je leta 1689 o rafolški cerkvi zapisal, da ima dva oltarja, sv. Katarine in sv. Antona Padovanskega. Letni sejem - žegnanje ali obletnico posvetitve cerkve so praznovali v nedeljo po Marijinem Vnebovzetju, na praznik sv. Boštjana pa so okoliški ljudje v procesiji prišli v Rafolče.  Na vencu zvonika zgoraj je letnica 1776, ki verjetno spominja na gradnjo sedanje cerkve.

Leta 1895 je Boštjan Ravnikar-Papežev s Prevolje naredil novo ostrešje na zvoniku, Železnik iz Dolskega ga je pokril s skrilom, Reberšek s Trojan pa je napravil strelovod. Potres je spomladi 1895 cerkev tako poškodoval, da je morala biti do obnovitve zaprta. Večja obnovitvena dela so bila opravljena spet med leti 1970 in 1975. Cerkev so zunaj in znotraj prebelili ter zamenjali opečno kritino. Na zvoniku so leta 1973 zamenjali ostrešje, napravili pločevinasto kritino in vsega obnovili. Oltar sv. Jožefa na moški strani ima v tronu 115 cm visok kip sv. Jožefa. Ob straneh sta 95 cm visoka kipa, na levi sv. Boštjan in na desni sv. Andrej. Nad tronom je prav tako stara slika na platnu sv. Nikolaja. Visoka je 40 cm. Prižnica je pod slavolokom na ženski strani. Na ovalni steni ima lesen relief Jezus dobri pastir. Na nasprotni strani slavoloka visi Križani. Ko so leta 1902 na Brdu dobili nov križev pot, so starega prenesli v rafolško cerkev. Kor je obokan, oprt na stene in dva kamnita stebra. Na ograji kora je stara orgelska skrinja. Na te orgle so igrali do druge svetovne vojne. Zakristija je v zvonici na južni strani prezbiterija. Tu so shranjeni dva keliha, monštranca in relikviarij sv. Ane. Domačin Janez Grčar-Majčev iz Vrhovelj je leta 1903 cerkvi poklonil mašni plašč. V rafolškem zvoniku so trije bronasti zvonovi. Velikega in srednjega so ulili v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani leta 1929 s številkama 2160 in 2161. Imata več okrasnih vencev. Blagoslovili so ju 19. marca 1929. Veliki ima nad vencem relief sv. Jožefa z Jezuščkom, sv. Katarino in sv. Lucijo. Na vencu ima napis: Sv. Katarina, sv. Jožef in sv. Lucija prosite za nas. Spodaj ima 90 cm premera. Na zunanji strani srednjega zvona so reliefi sv. Ane, sv. Florijana in Marije. Na vencu je napis: Sv. Ana, sv. Florijan in Mati božja prosite za nas. Premer zvona je 72 cm. Mali zvon je majhen, spodaj ima premer 49 cm. Na zgornjem vencu ima napis: + Santa Catarina ora Pronobis 18+61 (Sveta Katarina prosi za nas).Leta 1825 pri rafolški cerkvi še ni bilo niti pokopališča niti obzidja. Na vhodnih stebrih je letnica 1834 in črke GSM. Najstarejši nagrobniki so stari okrog sto let. Korpus na pokopališkem križu je lesen, visok 160 cm.    (Vir: Knjiga, Stane Stražar -Črni Graben, str.266-268)

Za cerkev se je vedno lepo skrbelo. Največja zahvala gre ključarjem in mežnarjem, ki svoj čas in talente namenjajo za našo cerkev v Rafolčah. Posebno skrb za cerkev je imel tudi župnik Andrej Svete, ki je učinkovito in vestno vodil zadnja velika obnovitvena dela, ki so bila zaključena leta 2014. S področja podružnice svete Katarine je izšlo kar nekaj duhovnih poklicev: Janez Petek, redovnica Frančiška Jeretina, Ivan Gerčar, redovnica Frančiška Gerčar, Janez Gerčar, Igor Dolinšek, Janez Bernot. Duhovni poklici so sad vere in molitve. Lahko pa smo tudi  prepričani, da je tudi zasluga mladega mučenca Alojzija Breznika.

Slovenski mučenci 20. stoletja: Alojzij Breznik (1919-1943)

Bogoslovec Alojzij se je rodil 29. maja 1919 v Rafolčah, župnija Brdo pri Lukovici. Klasično gimnazijo je opravil v Ljubljani. V dijaških letih je bil dejaven član Katoliške akcije, na gimnaziji pa tudi predsednik študentskega društva Žar in voditelj odseka Slovenske dijaške zveze. V teh letih je veliko molil za razsvetljenje, da bi so odločil za pravi poklic. Slednjič je sklenil, da bo postal duhovnik in jeseni 1939 stopil v semenišče. Okupatorji so si leta 1941 slovensko zemljo razdelili in po svoje razmejili. Tako bogoslovec Breznik ni mogel več iz Ljubljane, ki je bila pod italijansko okupacijo, domov na gorenjsko stran v Rafolče, ki je trpela pod nemškim okupatorjem. Zatekel se je v Škocjan pri Turjaku k prijatelju župniku Janezu Zupančiču, ki je bil doma z Lipoglava. Tja sta hodila na počitnice on in njegova sestra Kati. Bogoslovec Lojze se za politiko ni zanimal, pač pa mu je bilo dobro znano mnenje papeža Pija XI. o nevarnosti totalitarnih režimov, ki so vse bolj ogrožali tedanji svet. Papež je 14. marca 1937 z okrožnico Mit brennender Sorge obsodil nacizem, le pet dni kasneje pa z okrožnico Divini Redemptoris še komunizem. Na Slovenskem so se predvsem glede slednjega med študenti razvnemale ostre debate, ki so po začetku okupacije dobile še posebno težo. Bogoslovca Lojzeta je glede komunizma prežemalo isto mnenje, kot ga je v nekem nagovoru izrazil škof Gregorij Rožman. Takole je povedal: Ker komunizem božje zapovedi zametuje in na odgovornost pred Bogom ne veruje, zopet govori Pij XI., »se ničesar ne plaši, ničesar ne boji«, da svoj cilj doseže. Vsa sredstva rabi, nič mu ni greh, z lažjo, ropi in umori, z nečloveškim strahovanjem in nasiljem skuša priti do svojih ciljev.

Koliko je med vami, dragi verniki, takih, ki so te brezbožne in nečloveške načine komunistov na sebi občutili in bodo boleče posledice še dolgo nosili. Vam ni treba še nadalje razlagati, kako deluje brezbožni komunizem, doživeli ste sami; ni vam treba utemeljevati, da bi verovali svarilom Cerkve, skusili ste na sebi vso strahotno resničnost brezobzirne borbe brezbožnega komunizma. Breznik se je v zmedenem času italijanske kapitulacije jeseni 1943 zatekel v grad Turjak, ki so ga branili protikomunistični oddelki. Uvrstil se je med bolničarje.

Tolažil jih je in pripravljal na smrt. Iz njegovega dnevnika je razvidno, kako globoko veren je bil. Dva dni pred padcem gradu ga je zadel drobec granate. Ko so partizani začeli pobijati ranjence, je bil med njimi tudi on. Dejal je drugim: "Morebiti nas bodo ustrelili, morebiti pa zdravili. Če bom ustreljen - na svidenje v nebesih."

Njegova sestra Kati, ki je pomagala ranjenim, je povedala, da je vsak ranjenec moral iz hodnika do vrat. Ko je stopil na prvo stopnico, so ga ustrelili z revolverjem v glavo. Lojze je malo prej še rekel sestri: "Na svidenje tam gori!" Pisatelj Alojz Rebula je leta 1986 v tržaški Mladiki objavil dnevnik bogoslovca Lojzeta. O njem je zapisal: "Dnevnik kaže duha, ki teži k skladnosti. Dejansko je to fant, rojen za Absolutno in ki hoče svojo življenjsko izbiro – duhovniški poklic – vzeti v vsej celovitosti svojega mladostnega zagona. Obenem vidim v izredni poduhovljenosti tega normalnega, zdravega in lepega fanta dokaz, kako demagoška je ocena, ki hoče v slovenskem medvojnem katolicizmu videti eno samo protikomunistično histerijo."

(Vir: https://radio.ognjisce.si/sl/220/oddaje/30729/srce-se-ne-boji-alojzij-breznik.htm)

Teden Karitas 2026: Drug drugemu dar

Od 23. do 29. novembra 2026 bo potekal Teden Karitas pod geslom »Drug drugemu dar«. To je čas, ko se znova spomnimo pomena solidarnosti, prostovoljstva in bližine ljudem v stiski. Osrednja dogodka bosta romanje prostovoljcev na Ponikvo in 36. dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju, ki bo 25. novembra.

Karitativno delovanje zavzema v življenju kristjana izjemno pomembno mesto, saj je poleg oznanjevanja in liturgije eden izmed treh stebrov Cerkve ter svojevrstna pastorala. Jezus nas uči, da na dan sodbe ne bodo šteli naši uspehi, premoženje ali to, kje smo bili pohvaljeni in videni, temveč, ali smo komu dali jesti in piti, obiskali nekoga v zaporu ter bili ob žalujočih in tistih, ki doživljajo krivico. S tem Jezus v blagrih postavlja človeško mišljenje na glavo in odpira popolnoma nov smisel krščanskega življenja.

Kadar pomagamo človeku v stiski, pomagamo samemu Bogu, saj je vsak izmed nas Božji otrok in dar drugemu, ne glede na svoje napake ali stranpoti. Sodelavci Karitas ne oznanjujemo prvenstveno z besedami, temveč s svojimi nesebičnimi deli. Ko človeku v stiski nesebično pomagamo, je to zanj močno pričevanje, ob katerem se lahko vpraša o izvoru našega daru, na kar z veseljem odgovorimo.

SLOVESNOST OB 250 LETNICI CERKVE V RAFOLČAH

NEDELJA, 22. 11. 2026, ob 9.00

Slovesnost bo vodil upokojeni beograjski nadškof  msgr.  Stanislav Hočevar.

Lepo vabljeni.

 

ZAHVALA SODELOVCEM KARITAS BRDO

Ob letošnjem tednu Karitas se zahvaljujem vsem sodelavcem Karitas, ki nesebično namenite svoj čas za dobrodelnost v našem okolju. Naj vas še naprej spremlja pri vašem delu Božji blagoslov.

Predbožično srečanje starostnikov:

BRDO, 12. december 2026, ob 14.00

Tudi letos bomo v adventu pripravili srečanje za starostnike, ki bo v soboto, 12. 12. 2026, z začetkom ob 14.00. Program: od 14.00 do 15.00 možnost svete spovedi in molitev rožnega venca, ob 15.00 sveta maša, med mašo možnost podelitve zakramenta bolniškega maziljenja. Po maši pa druženje, pogostitev, pogovor in še kaj. Sorodnike prosim, če poskrbite za prevoz. Če pa kdo potrebuje prevoz, lahko pokličete v župnišče. Vse se bo dogajalo v župnišču. Lepo vabljeni starostniki iz vseh naših župnij.

Oratorijski dan 2026 - 21. 11. 2026 izdelava adventnih venčkov

Adventni venčki: tudi letos bodo lahko otroci sami izdelali adventne venčke. Adventno oratorijski dan bo potekal v soboto, 21. 11. 2026, od 15h do večerne svete maše, ki bo na Brdu. Lahko pa boste tudi kupili adventne venčke, ki bodo na voljo v župnijskih cerkvah na prvo adventno nedeljo, 29.11.2026. Zaradi prostorske stiske in nakupa materiala prijavite otroke, ki se bodo udeležili delavnic. Prijavnice bodo na voljo v župnijskih cerkvah. Prispevek je 10 eur. Delavnice bodo potekale v župnišču na Brdu.

 

Miklavževanje 2026: SOBOTA, 5. december,

ob 16.00/17.30  v KUD Janka Kersnika v Lukovici

Sodelavci Karitas in mladi pripravljajo miklavževanje za otroke od 1. leta  do 2. razreda osnovne šole. Dobrotnik otrok bo pridnim otrokom izročil svoje darove. Po prireditvi, ob 18.00, bo tudi prižig lučk. Njihovi starši in botri povabljeni, da Miklavžu pomagate pri njegovi obdaritvi. Sodelavcem Karitas boste lahko v ta namen izročili zaželen prispevek 5€, (to je prostovoljen simboličen, dobrodelen prispevek) po nedeljskih svetih mašah, na praznik Kristusa Kralja, in sicer:  v soboto, 21. novembra in v nedeljo, 22. novembra po svetih mašah. Možnost oddati svoj prispevek za Miklavža bo tudi v času uradnih ur po svetih mašah med tednom in na prvo adventno nedeljo, 29. 11. 2026. Lepa hvala za sodelovanje!

TRADICIONALNO PEŠ ROMANJE BRDO - ZLATO POLJE 2026

V nedeljo, 06. 12. 2026, bo potekalo tradicionalno peš romanje z Brda v Zlato polje. Zbor bo ob 14.00 pri kapelici Žalostne Matere Božje ob župnijski cerkvi. Lepo vabljeni.

 

 

nalagam novice...