SEČANJ, SVEČAN, FEBRUAR

Trije meseci? Ne, samo eden. Kot sečanj je označeval sečnjo dreves. Ne kadarkoli, ampak samo drugega meseca v letu, preden se začnejo v njih pretakati sokovi. Nič umetnega sušenja, le to, kar zmore narava; mati! Svečan zaradi ledenih in voščenih sveč. Od katere bo kanilo prej; mogoče pa z one od strehe? Če bo že dovolj toplo. Kot februar pa znan na obeh polovicah sveta, le da na eni močno mrzel. A kaj vse to! ;mar ni pomemben Marijin praznik, Prešernov dan, Lurška Mati božja in vsaj še sv. Valentin? In počitnice, če še kaj velja stari šolski koledar. Pa to, da smo se utirili v nove kolesnice. Kako bomo vozili, hodili, pešačili, se leno vlekli dalje? Čakali, pričakovali, načrtovali, hoteli, upali ali kratko malo zahtevali? Uspeh, srečo, večjo plačo. Odlične ocene in predvsem vsakovrstne pravice. Koledar nam ponuja kar nekaj svetniških imen, ampak … Ali nismo že malo prerasli srednji vek? Za človekove pravice gre! A za svetost pa ne? Že, če bi padla kar z oblaka. Z onega poletnega, veselega, igrivega. Zaplavali bi z njim po sinjini neba. In pozabljamo, da plavamo lahko na molitvenih krilih. Svečano v svečanu! S prijatelji in še s kako človeško sitnobo, ki nam kdaj požene živce v galop. To slednje bi bilo spodbudno! V hipu bi bili bliže vsem milostim. Porosile bi po nas in počutili bi se radostno, spočito, nebeško lepo, skoraj po božje. Poskusimo!  Berta Golob

POST 2026

PEPELNICA

S pepelnico začenjamo 40-dnevni postni čas, čas priprave na veliko noč. Post ni le premagovanje v jedi, ampak tudi izogibanje neprimernemu govorjenju in slabim navadam, prav pa je, da vključuje še odpoved dobrinam, ki jih namenimo tistim, ki so v stiski. Verniki se držimo posta vseh štirideset postnih dni, še posebej pa nam je kot strogi post zapovedan na pepelnico in na veliki petek. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče ‘Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,’ napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenem odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas tako duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Pepelnica, 18. februar 2026

Slovesen vstop v 40-dnevni postni čas bomo začeli na pepelnično sredo. Iz ljubezni do Boga se bomo radi udeležili večernih svetih maš ob 18.00 in 19.00, ko bomo pristopili tudi k pomenljivemu obredu pepeljenja. To je dan strogega posta; odrekli se bomo uživanju mesnih jedi in samo enkrat se bomo do sitega najedli. Naj bo vstop v čas duhovne priprave na Veliko noč, na praznovanje Jezusovega trpljenja in vstajenja!

POSTNE SPODBUDE za post 2026

Tudi v letošnjem postnem času smo župljani povabljeni, da naredimo nekaj dobrega zase in za druge.

MOLITEV

Bogu posvetimo več časa  tako da, več molimo oz. premišljujemo Jezusovo trpljenje – KRIŽEV POT. Ob petkih ga bodo vodili veroučenci, ob nedeljah popoldne pa posamezne skupine.

Molitev:  Predlagali bomo lahko različne molitvene namene

Molitvene nameni, prošnje, zahvale se pove po vsaki maši v postnem času. Verniki pa smo povabljeni, da molimo v ta namen.

DOBRODELNOST

Tudi letos bomo imeli posebno nabirko za nekoga v stiski. Nabirka bo potekala v nedeljo, 15. 3. 2026.

ODREKANJE

Predlagamo, da se namesto uporabe telefona ali tehnologije, da se enkrat v tednu (ali večkrat) kot družina ali prijatelji igrate družabne igre. Na voljo bo 50 postnih iger, ki jih boste lahko vzeli v cerkvah. Spodbuda, da preberemo kakšno dobro knjigo in Sveto Pismo.

Križev pot v petek in nedelja

KRIŽEV POT: Ob postnih petkih bo križev pot potekal skupaj s sveto mašo, pri katerem bodo sodelovali veroučenci.

Križev pot po podružnicah:

Nedelja, 22. 02.2026 ob 15.00 Rafolče (Karitas, molitvena skupina)

Nedelja, 01. 03.2026 ob 15.00 Koseze (ŽPS)

Nedelja, 08. 03.2026 ob 15.00 Gradišče (pritrkovalci)

Nedelja, 15. 03.2026 ob 15.00 Prapreče (pevski zbori)

Nedelja, 22.03.2026 ob 15.00 Sveta Trojica (potrebujemo predstavnike za nošenje križa in branje postaj)

Nedelja, 29.03.2026 Škofjeloški pasijon

V župniji Krašnja bo molitev križevega pota vsako postno nedeljo ob 14.00 v naslednjih krajih:

1. postna nedelja: Krajno brdo,
2. postna nedelja: Koreno,
3. postna nedelja: Trnjava,
4. postna nedelja: župnijska cerkev
5. postna nedelja: dekanijski križev pot na Sveti Trojici

^{_{Škofjeloški pasijon 2026}}

Med mnogimi dragocenostmi, ki jih Kapucinska knjižnica hrani še danes, je tudi znameniti rokopis Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku. Kapucinski samostan v Škofji Loki s cerkvijo sv. Ane je bil zgrajen leta 1709, leta 1713 pa je bila cerkev posvečena. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so kapucini skušali to skrivnost približati tudi vernikom.Že od samega začetka je bila del samostana tudi knjižnica. Njena zbirka se je močno povečala leta 1786, ko so vanjo vključili knjige takrat ukinjenega kapucinskega samostana v Kranju. Med mnogimi dragocenostmi, ki jih Kapucinska knjižnica hrani še danes, je tudi znameniti rokopis Škofjeloškega pasijona (Processio Locopolitana), ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald – Lovrenc Marušič (1676 Štandrež pri Gorici – 1748 Gorica). Pater Romuald je v letih med 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije (magister processionis).  Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Je eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja. Besedilo Škofjeloškega pasijona je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokornih procesij. Sestavljeno je iz 865 verzov in 13 podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob. Spokorne procesije so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in bile že v visokem srednjem veku znane po vsej Evropi. Njihov namen je bil svetopisemske zgodbe približati preprostemu človeku, mu s tem pomagati pri premagovanju vsakdanjih tegob in ga usmerjati k spreobrnjenju. Škofjeloški pasijon se danes, tako kot v Romualdovem času, uprizarja v postnem in velikonočnem času, v obliki procesije po ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke. Skozi mesto se pomikajo skupine nastopajočih, ki v dramski obliki uprizarjajo posamezne prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter razne alegorične motive.

V 20. stoletju je uprizarjanje Škofjeloškega pasijona najprej prekinila 2. svetovna vojna. Po vojni pa politična ureditev ni bila naklonjena tovrstnim uprizoritvam. Kljub temu pa je bilo v 20. stoletju uprizorjenih nekaj odrskih priredb v slovenskih gledališčih in med slovenskimi narodnimi skupnostmi v Trstu, na Avstrijskem koroškem in v Argentini v Slovenski vasi v Buenos Airesu. Predvajali so ga tudi na Radiu Ljubljana.V Škofji Loki so leta 1936 Škofjeloški pasijon uprizorili na dvorišču meščanske šole. Pod naslovom Škofjeloška pasijonska procesija sta ga pripravila Tine Debeljak in režiser Pavle Okorn. Sodelovalo je 165 amaterskih igralcev iz mesta in okoliških vasi. Ogledalo si ga je okoli 5000 gledalcev. V 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja se je v Škofji Loki začelo oživljanje besedila Škofjeloškega pasijona. Najprej s posamezni prizori, nato pa kot uprizoritev v cerkvi sv. Ane v Kapucinskem samostanu. Po osamosvojitvi Slovenije je leta 1992 Muzejsko društvo Škofja Loka pripravilo diskusijski Blaznikov večer o Škofjeloškem pasijonu. Leta 1997 so se pod vodstvom režiserja Marjana Kokalja začele obsežne priprave na uprizoritev Škofjeloškega pasijona 1999 v starem mestnem jedru Škofje Loke s številnimi sodelujočimi. Že naslednje leto je bil ponovno uprizorjen, nato pa leta 2009 v režiji Boruta Gartnerja in leta 2015 z režiserjem Milanom Golobom.

Letos župniji Brdo in Krašnja organizira ogled Škofjeloškega pasijona. Prijavilo se vas je 50 oseb. Skupaj si bomo ogledali predstavo na cvetno nedeljo 29.3.2026 ob 16.00. Odhodi avtobusa bodo objavljeni 15.3. 2026. Prispevek za udeležbo je 20evr za karto in 10 evr za prevoz. Znesek 30 evr porovnate na avtobusu.  Ostali farani ste tudi lepo povabnljeni, da si ogledate to pomembno uprizoritev, lahko tudi kot del postne priprave na veliko noč.

Volitve v žps 2026

 Dragi bratje in sestre. Preteklo je pet let, odkar so bili imenovani člani župnijskih pastoralnih svetov po naših župnijah. Vsi se spomnimo, da je bil to zahteven čas, saj zaradi razmer covida, volitev in imenovanj nismo mogli izvesti v načrtovanem času. Zato se vsem, ki ste pred petimi leti sprejeli poslanstvo sodelovanja v župnijskem pastoralnem svetu, lepo zahvaljujem. Verjamem, da je bilo pod vodstvom Svetega Duha in z Božjim blagoslovom v župnijah in v pastoralnem življenju župnij uresničenih veliko lepih načrtov. Hvala vsem, ki ste v sodelovanju z župniki tudi uresničevali sklepe s svojim delom. Pred nami je zahtevna naloga. Izbrati in imenovati bomo morali nove člane župnijskih pastoralnih svetov. Pri tem želim poudariti, da je po Zakoniku cerkvenega prava Župnijski pastoralni svet posvetovalno telo, ki pomaga župniku pri pospeševanju pastoralne dejavnosti. Župnijski pastoralni sveti so osnovna oblika sinodalnega življenja v župniji, ki vključuje molitev, razmišljanje, pogovor, poslušanje in predlaganje najboljših možnih rešitev, do katerih pridemo v medsebojnem pogovoru. Končno odločitev sprejme župnik, glede na to, da ima župnijski pastoralni svet posvetovalni glas. Vabim vas, da imate pri premišljevanju o kandidatih in predlaganju kandidatov pred očmi celotno župnijo. Izbiranje članov novega pastoralnega sveta ne sme ustvarjati razdorov znotraj župnije ali celo nasprotovanj med posameznimi skupinami ali vasmi. Predlagati moramo tako, kakor izbiro navdihuje Sveti Duh. Drugih interesov pri tem ne sme biti, če hočemo, da bo pastoralni svet okrepil življenje in pastoralno dejavnost v župniji. Naj naše razmišljanja in odločitve vodi naša ljubezen do župnije. Potem bo z nami in s tistimi, ki bodo izbrani, Božji blagoslov in Marijino varstvo.                            Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof

ROMANJE NA POLJSKO 8.4.2026 Do 11.4.2026

Župnija Brdo, KRAŠNJA in Aritours vas vabijo na romanje na POLJSKO »po poti« papeža sv. Janeza Pavla II. OB 30. OBLETNICI PRIHODA V SLOVENIJO in poslanke Božjega usmiljenja sv. Faustine Kowalske.

OBISKALI BOMO KRAJE: KRAKOV, ČENSTOHOVA, WADOWICE, LAGIEWNIKI KALWARIA ZEBRZYDOWSKA, AUSCHWITZ.

PRIJAVNICE, PROGRAM IN INFORMACIJE DOBITE V ŽUPNIŠČU NA BRDU. VLJUDNO VABLJENI.