Prihajajoča noč nas spodbudi k premisleku o tem, kako smo preživeli dan. Bogu se zahvalimo za vse dobrote, ki smo jih prejeli, prosimo ga pa tudi odpuščanja, če s svojim ravnanjem nismo bili pošteni do njega in do bližnjih. Večerno molitev največkrat opravljamo s posebnimi molitvenimi obrazci še posebej zato, ker naj bi to molitev, če je le mogoče, opravljali družinsko. Zlasti v adventnem, božičnem in postnem času naj bi več molili skupaj. S tem tudi otroke najlažje navajamo na vsakdanjo molitev.
Izpraševanje vesti..
Kesanje: Moj Bog, žal mi je,
da sem grešil in žalil tebe,
ki si moj najboljši Oče.
Trdno sklenem, da se bom poboljšal.
Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.
O Jezus, blagoslovi me,
odpusti grehe moje;
po svoji ljubi Materi
me sprejmi v srce svoje.
- Naj v tvojem svetem varstvu spim,
v ljubezni tvoji se zbudim;
in v zadnji uri milost daj,
da pridem k tebi v sveti raj.
- Vse dobro staršem vračaj,
v nebesih jim poplačaj.
In vernih duš usmili se,
da bodo tebe gledale.
Sveti angel, varuh moj,
bodi vedno ti z menoj:
Stoj mi noč in dan ob strani,
vsega hudega me brani!
Prav prisrčno prosim te,
varuj me in vodi me. Amen.
O Gospa moja,
o Mati moja,
tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem,
ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa,
svoja usta in svoje srce,
sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj,
o dobra Mati,
varuj me,
brani me kakor svojo last
in posest. Amen.
Angel Gospodov je oznanil Mariji
- in spočela je od Svetega Duha. Zdrava Marija …
Glej dekla sem Gospodova
- zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava Marija …
In Beseda je meso postala
- in med nami prebivala. Zdrava Marija …
Prosi za nas sveta božja porodnica.
- Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Za verne duše v vicah in za vse pokojne:
Očenaš. Zdrava Marija, Slava Očetu… ter vzklik: Gospod, daj jim večni mir in pokoj. In večna luč naj jim sveti. In naj počivajo v miru. Amen.
Večerna zahvala:
Gospod, izročam se v tvoje roke in zahvaljujem se ti za dan. Zahvaljujem se ti za vse, kar sem storil dobrega, za vse uspehe.
Toda, kako malo je dobrega, kar sem storil, in kako nepopolno je. Kako veliko pa je tistega, kar bi rad storil, a nisem. Marsikatero uro sem zapravil brez koristi in svojeglavo. Izogibal sem se ljudi, ki bi jim lahko pomagal.
Moje življenje je pogosto prazno. Sploh ga ne bi mogel jemati resno, ko bi ne vedel, da ga resno jemlješ ti.
Tako tudi nocoj priznam pred teboj, da sem grešnik. Ti pa nočeš smrti grešnika. Tudi meni reci tisto besedo: »Bodi čist!« Podari mi jutri nov začetek. Daj mi moči, da bom hodil po tvoji poti. Najlepša zahvala je življenje po tvoji volji. Vedno popolneje bi se ti rad zahvaljeval. Z vsakim dnem bi rad rasel v ljubezni do tebe in do bližnjih. Pomagaj mi pri tem! Amen.
Verujem v moč Jezusovega vstajenja, v zmago nad grehom, strahom in smrtjo?
»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! Danes, na drugo velikonočno nedeljo, ki jo je sv. Janez Pavel II. poimenoval nedelja Božjega usmiljenja, nam evangelij (prim. Jn 20,19-31) pravi, da imamo lahko z vero v Jezusa, Božjega Sina večno življenje, življenje v njegovem imenu (v. 31). Kaj pomeni: 'imeti življenje'?« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.
Papež Frančišek
Vsi želimo imeti življenje, obstajajo pa različni načini, kako to doseči. So na primer ljudje, ki bivanje spremenijo v mrzličen tek za uživanjem in posedovanjem marsičesa: jesti in piti, zabavati se, kopičiti denar in stvari, preizkušati močna in nova čustva, in tako naprej. Gre za pot, ki se na prvi pogled zdi prijetna, vendar pa ne nasiti srca. Na ta način ni mogoče »imeti življenje«, ker s hojo po poteh užitka ali oblasti ne najdeš sreče. Brez odgovora ostanejo številni vidiki življenja, kot na primer ljubezen, neizogibna doživetja bolečine, omejitev in smrti. In potem ostanejo nepotešene sanje, ki so nam vsem skupne: upanje, da bomo živeli večno, da bomo ljubljeni brez konca. Danes nam evangelij pove, da se ta polnost življenja, h kateri smo vsi poklicani, uresniči v Jezusu. On nam da to polnost življenja. Toda kako naj do nje pridemo, kako naj jo doživimo?
Poglejmo, kaj se je zgodilo učencem v evangeliju. Preživljali so najbolj tragičen trenutek življenja: po dnevih trpljenja so zaprti v dvorani zadnje večerje, prestrašeni in malodušni. Vstali jim pride naproti in jim najprej pokaže svoje rane (prim. v. 20). Bile so znamenje trpljenja in bolečine, lahko so vzbujale občutke krivde, vendar pa z Jezusom postanejo kanali usmiljenja in odpuščanja. Tako učenci vidijo in se z roko dotaknejo tega, da z Jezusom življenje zmaguje, smrt in greh sta premagana. In prejmejo dar njegovega Duha, ki jim da novo življenje, življenje ljubljenih sinov, ki je zgneteno iz veselja, ljubezni in upanja. Nekaj bi vas vprašal: imate upanje? Vsakdo naj se vpraša: kako je z mojim upanjem?
Glejte, kaj je treba storiti vsak dan, da bomo »imeli življenje«. Dovolj je uperiti pogled na križanega in vstalega Jezusa, ga srečati v zakramentih in v molitvi, ga prepoznati kot navzočega, verovati vanj, pustiti, da se nas dotakne njegova milost in da nas vodi njegov zgled, doživeti veselje, da ljubimo kot On. Vsako živo srečanje z Jezusom nam omogoči, da imamo več življenja. Iskati Jezusa, pustiti se srečati z Njim, kajti on nas išče. Odpreti srce za srečanje z Jezusom.
Zato se vprašajmo: ali verujem v moč Jezusovega vstajenja, verujem v njegovo zmago nad grehom, strahom in smrtjo? Ali se pustim zaplesti v odnos z Gospodom, z Jezusom? Ali mu pustim, da me spodbudi, da ljubim brate in sestre in da vsak dan upam? Vsakdo naj to premisli.
Marija naj nam pomaga, da bomo imeli vedno večjo vero v vstalega Jezusa, da bomo »imeli življenje« in širili velikonočno veselje.
Papež Frančišek; Vatican 7.4. 2024, RV