Rožni venec je pomembna oblika skupne in zasebne molitve. Je hkrati premišljevalna in ustna molitev. Tesno nas povezuje z življenjem, trpljenjem in poveličanjem Jezusa Kristusa. Kaže pa nam tudi, kakšno mesto ima Božja Mati Marija v odrešenjskem Božjem načrtu. Molitev je primerna za vsak čas. Posebno skrbno naj bi molili rožni venec v oktobru in adventnem času.
Potek molitve rožnega venca:
Najprej molimo apostolsko vero. Nato Očenaš ter trikrat Zdrava Marija s prošnjami. Sklenemo s Slava Očetu…
Sledi molitev Očenaš. Nato pa molimo desetkrat Zdrava Marija s skrivnostmi. Na koncu desetke Slava Očetu ter sledečo molitev: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.
O presveto Srce Jezusovo in Marijino. Bodi naše rešenje.
1. Skrivnosti veselega dela. Moli se v ponedeljek in v soboto.
Prošnje:
1. ki nam poživi vero.
2. ki nam utrdi upanje.
3. ki nam vžge ljubezen.
Skrivnosti:
1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
2. ki si ga Devica ob obiskovanju Elizabete nosila.
3. ki si ga Devica rodila.
4. ki si ga Devica v templju darovala.
5. ki si ga Devica v templju našla.
2. Skrivnosti svetlega dela. Moli se ob četrtkih.
Prošnje:
1. ki je naša pot.
2. ki je naša resnica.
3. ki je naše življenje.
Skrivnosti
1. ki je bil krščen v Jordanu.
2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
3. ki je oznanjal božje kraljestvo.
4. ki je na gori razodel svoje veličastvo.
5. ki je postavil sveto evharistijo.
3. Skrivnosti žalostnega dela. Moli se v torek in petek.
Prošnje:
1. ki nam utrdi spomin.
2. ki nam razsvetli pamet.
3. ki nam omeči voljo.
Skrivnosti:
1. ki je za nas krvavi pot potil.
2. ki je za nas bičan bil.
3. ki je za nas s trnjem kronan bil.
4. ki je za nas težki križ nesel.
5. ki je za nas križan bil.
4. Skrivnosti častitljivega dela. Moli se ob sredah in nedeljah.
Prošnje:
1. ki nam vodi naše misli.
2. ki nam vodi naše besede.
3. ki nam vodi naša dejanja.
Skrivnosti:
1. ki je od mrtvih vstal.
2. ki je v nebesa šel.
3. ki je Svetega Duha poslal.
4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.
Na koncu vsakega dela rožnega venca smo povabljeni, da molimo desetko za rajne:
Ki se usmili naših rajnih oz. usmili se vernih duš v vicah.
Podoba usmiljenega Jezusa in obljuba
Gospod je dal navodila s. Faustini za podobo usmiljenega Jezusa z napisom: Jezus, zaupam vate. Gospod želi, da je slika čaščena in ji dodal velike obljube: "Obljubljam, da duša, ki bo častila podobo usmiljenega Jezusa, ne bo pogubljena. Nadalje obljubljam takim dušam zmago nad sovražniki tukaj na zemlji, posebno pa v času smrti. Jaz sam bom zaščitil tako dušo kot svojo lastno čast."
Predvideva se, da je Jezus želel, da se vsak, ki ima sliko z napisom Jezus, zaupam vate, podpiše pod njo.
Rožni venec Jezusovega usmiljenja
13. 9. 1935 je s. Faustina videla angela, opisanega kot izvrševalca Božje jeze, ki naj bi obiskal določeno mesto na zemlji in kaznoval grešne prebivalce. Bila je žalostna, vneto je molila in prosila angela za usmiljenje. Nekako je doumela, da so njene molitve brez moči, da bi pomirile Božji srd v tem primeru. Naenkrat se je pred njo pokazala Sveta Trojica in slišala je te besede: "Večni Oče, darujem ti telo in kri, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta." Ta molitev je imela táko izredno moč, da je ustavila kazen. Jezus je razložil s. Faustini, kako naj se ta molitev moli (Moli se jo na jagodah navadnega rožnega venca). Jezus je rekel: "Môli nenehno ta rožni venec. Vsak, ki ga moli, bo prejel veliko usmiljenja ob uri smrti. Duhovniki ga bodo priporočali grešnikom kot zadnje upanje. Če najhujši grešnik zmoli ta rožni venec vsaj enkrat, bo dobil milost neskončnega usmiljenja. Želim, da ves svet spozna moje neskončno usmiljenje. Želim podariti nepredstavljive milosti tistim, ki zaupajo v moje usmiljenje."
Rožni venec Božjega usmiljenja
Naš Gospod je dejal Božji služabnici, s. Faustini: "Neumorno moli ta rožni venec, ki sem te ga naučil. Kdor ga bo molil bo ob uri svoje smrti prejel velike milosti: duhovniki ga bodo priporočali grešnikom kot zadnje upanje za rešitev. Tudi najbolj zakrknjeni grešnik bo sprejel milosti mojega neskončnega usmiljenja, če vsaj enkrat zmoli rožni venec Božjega usmiljenja." "Kako velike milosti bom naklonil dušam, ki bodo molile ta rožni venec. Z njegovo pomočjo lahko prosiš in dosežeš karkoli, če je le v skladu z mojo voljo. "
Kako moliti rožni venec Božjega usmiljenja
Gospod je dejal s. Faustini: "Moli ta rožni venec na jagodah navadnega rožnega venca."
Na začetku zmoli Oče naš, Zdrava Marija in Verujem.
Na velikih jagodah moli: "VEČNI OČE, DARUJEM TI TELO IN KRI, DUŠO IN BOŽANSTVO TVOJEGA PRELJUBEGA SINA NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA, V SPRAVO ZA NAŠE GREHE IN ZA GREHE VSEGA SVETA."
Na malih jagodah moli: "PO NJEGOVEM PREBRIDKEM TRPLJENJU USMILI SE NAS IN VSEGA SVETA."
Na koncu trikrat dodaj: "SVETI BOG, SVETI MOČNI, SVETI NESMRTNI, USMILI SE NAS IN VSEGA SVETA."
To je rožni venec, ki se uporablja za devetdnevnico, ki se začne na veliki petek kot priprava na praznik Božjega usmiljenja.
Pomembnost rožnega venca Božjega usmiljenja za umirajoče
Jezus je dejal: "Napiši, da bom vedno, ko se bo molilo ta rožni venec v prisotnosti umirajočega, stal med svojim Očetom in umirajočim, ne kot pravični sodnik, ampak kot usmiljeni Odrešenik.
Papež Frančišek pri katehezi govoril o Mariji in Svetem Duhu
V sklopu katehez o Svetem Duhu v življenju Cerkve je papežem med splošno avdienco v sredo, 13. novembra, v ospredje postavil edinstven odnos Svetega Duha z Devico Marijo. Marija je tista, ki je Gospodu rekla »da«, s svojim zgledom in priprošnjo pa nas spodbuja, da mu tudi mi rečemo »da«, kadarkoli se soočimo s poslušnostjo, ki jo moramo izpolniti, ali preizkušnjo, ki jo moramo premagati.
Svetopisemski odlomek: Apd 1,12-14
Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem. Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Alfejev sin Jakob in Simon Gorečnik ter Jakobov sin Juda. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.
Kateheza: Pismo, napisano z Duhom živega Boga. Marija in Sveti Duh.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Med različnimi sredstvi, s katerimi Sveti Duh opravlja svoje delo posvečevanja v Cerkvi – Božja beseda, zakramenti, molitev –, je eno zelo posebno, in sicer marijanska pobožnost. V katoliškem izročilu imamo izrek »Ad Iesum per Mariam«, to je »po Mariji k Jezusu«. Marija nam kaže Jezusa. Ona nam vedno odpira vrata. Marija je mama, ki nas za roko vodi k Jezusu. Nikoli ne kaže nase, ampak kaže na Jezusa. To je marijanska pobožnost: k Jezusu po Marijinih rokah.
Sveti Pavel opredeli krščansko skupnost kot »Kristusovo pismo, za katero skrbimo mi in ki ni pisano s črnilom, temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kamnite table, marveč na table mesenih src« (2 Kor 3,3). Tudi Marija, kot prva učenka in podoba Cerkve, je pismo, napisano z Duhom živega Boga. Prav zato jo »lahko poznajo in berejo vsi ljudje« (2 Kor 3,2), tudi tisti, ki ne znajo brati teoloških knjig, tisti »mali«, o katerih Jezus pravi, da so jim razodete skrivnosti Božjega kraljestva, ki so prikrite modrim in razumnim (prim. Mt 11,25).
Ko je Marija na angelovo oznanilo rekla »da«‚ je to, kot da bi rekla Bogu: »Tukaj sem, sem tablica za pisati: naj pisar napiše, kar hoče, naj z mano stori, kar hoče Gospod vseh stvari« (Origen, Komentar k Lukovemu evangeliju). V tistem času so ljudje pisali na voščene tablice; danes bi rekli, da se Marija daruje kot prazen list, na katerega lahko Gospod zapiše, kar hoče. Marijin »da« predstavlja »vrh vsega verskega vedenja pred Bogom, saj na najvišji način izraža pasivno razpoložljivost, združeno z dejavno pripravljenostjo, najglobljo praznino, ki spremlja največjo polnost« (H. Schürmann, Das Lukasevangelium).
Tako vidimo, kako je Božja Mati orodje Svetega Duha pri njegovem delu posvečevanja. Sredi neskončne množice izrečenih in zapisanih besed o Bogu, Cerkvi in svetosti – ki jih le redki berejo in v celoti razumejo ali pa celo nihče – nam Marija predlaga le dve besedi, ki ju lahko vsi, tudi najpreprostejši, izrečejo ob vsaki priložnosti: »Tukaj sem« in »Zgodi se«. Marija je tista, ki je Gospodu rekla »da«, s svojim zgledom in priprošnjo pa nas spodbuja, da mu tudi mi rečemo »da«, kadarkoli se soočimo s poslušnostjo, ki jo moramo izpolniti, ali preizkušnjo, ki jo moramo premagati.
V vseh obdobjih svoje zgodovine, še posebej pa v tem trenutku, se Cerkev nahaja v položaju, v katerem je bila krščanska skupnost po Jezusovem vnebohodu. Oznanjati mora evangelij vsem narodom, vendar čaka na »moč od zgoraj«, da bi to lahko storila. In ne pozabimo, da so bili v tistem trenutku, kot beremo v Apostolskih delih, učenci zbrani okoli Marije, Jezusove matere (prim. Apd 1,14).
Res je, da so bile v sobi zadnje večerje z njo tudi druge ženske, vendar je njena navzočnost med vsemi drugačna in edinstvena. Med njo in Svetim Duhom obstaja edinstvena in večno neuničljiva vez, ki je Kristusova oseba, saj – kot pravimo v Veroizpovedi, je bil »spočet od Svetega Duha in rojena iz Device Marije. Evangelist Luka namerno poudarja podobnost med prihodom Svetega Duha nad Marijo med oznanjenjem in njegovim prihodom nad učence na binkošti, saj v obeh primerih uporablja nekatere enake izraze.
Sveti Frančišek Asiški v eni svojih molitev pozdravlja Devico kot »hči in dekla najvišjega Kralja, nebeškega Očeta, mati presvetega Gospoda Jezusa Kristusa, nevesta Svetega Duha«. Hči Očeta, Mati Sina, Nevesta Svetega Duha! Marijinega edinstvenega odnosa s Trojico ni mogoče opisati z bolj enostavnimi besedami.
Kot vseh podob, tudi te o »nevesti Svetega Duha« ne smemo absolutizirati, ampak jo moramo jemati glede na resnico, ki jo vsebuje, in to je zelo lepa resnica. Ona je nevesta, a še prej je učenka Svetega Duha. Učimo se od nje, da bomo poslušni navdihom Duha, zlasti kadar nas spodbuja, naj »v naglici vstanemo« in gremo nekomu pomagat v stiski, kakor je storila takoj zatem, ko je angel šel od nje (prim. Lk 1,39).
Papež Frančišek;Vatican 13.11. 2024, RV