Sveti oče: Umetna inteligenca naj bo usmerjena v dobro vseh

Papež Frančišek je udeležencem letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma, ki poteka v Davosu od 20. do 24. januarja 2025, poslal sporočilo. V njem je pozval k etični in odgovorni uporabi umetne inteligence, ki naj bo usmerjena v dobro vseh. Hkrati je izpostavil, da človekovo dostojanstvo nikoli ne sme biti kršeno na račun učinkovitosti.

Sveti oče na začetku zapiše, da je tema tokratnega srečanja z naslovom »Sodelovanje za inteligentno dobo« dobra priložnost za razmislek o umetni inteligenci ne samo kot o sredstvu za sodelovanje, ampak tudi za povezovanje ljudstev.
Nato spomni, da krščansko izročilo obravnava dar inteligence »kot bistveni vidik človeške osebe, ustvarjene "po Božji podobi". Hkrati je bila katoliška Cerkev vedno protagonistka in podpornica napredka znanosti, tehnologije, umetnosti in drugih oblik človeških prizadevanj, saj jih ima za področja "sodelovanja moža in žene z Bogom pri izpopolnjevanju vidnega stvarstva" (Katekizem katoliške Cerkve, 378)«.

»Namen umetne inteligence je posnemati človeško inteligenco, ki jo je zasnovala, zato se pojavljajo edinstvena vprašanja in izzivi,« zapiše papež Frančišek in nadaljuje: »Za razliko od številnih drugih človeških izumov je umetna inteligenca izurjena na podlagi rezultatov človeške ustvarjalnosti. To ji omogoča ustvarjanje novih artefaktov s stopnjo spretnosti in hitrosti, ki pogosto konkurira človeškim zmožnostim ali jih presega, zaradi česar se pojavljajo kritična vprašanja glede njenega vpliva na vlogo človeštva v svetu. Poleg tega so rezultati, ki jih lahko ustvari umetna inteligenca, skorajda nerazločljivi od rezultatov, ki jih ustvari človek, kar sproža vprašanja o njenem vplivu na vse večjo krizo resnice v javnem prostoru. Poleg tega je ta tehnologija zasnovana tako, da se samostojno uči in sprejema določene odločitve, se prilagaja novim razmeram in daje odgovore, ki jih njeni programerji niso predvideli, kar sproža temeljna vprašanja o etični odgovornosti, človeški varnosti in širših posledicah tega razvoja za družbo.«

»Čeprav je umetna inteligenca izjemen tehnološki dosežek, ki lahko posnema nekatere rezultate, povezane s človeško inteligenco, ta tehnologija "tehnično izbira med več možnostmi na podlagi natančno opredeljenih meril ali statističnih sklepanj. Človeška bitja pa ne samo izbirajo, temveč so v svojem srcu sposobna odločanja" (Govor na zasedanju skupine G7 o umetni inteligenci, 14. junij 2024).
Že sama uporaba besede "inteligenca" v povezavi z umetno inteligenco je neprimerna, saj umetna inteligenca ni umetna oblika človeške inteligence, temveč njen produkt. Če se umetna inteligenca pravilno uporablja, pomaga človeški osebi pri izpolnjevanju njene poklicanosti, v svobodi in odgovornosti.«

Sveti oče v nadaljevanju sporočila spomni, da mora biti tako kot vse druge človeške dejavnosti in tehnološki razvoj tudi umetna inteligenca »urejena v skladu s človeško osebo in mora postati del prizadevanj za doseganje "večje pravičnosti, širšega bratstva in bolj humane ureditve družbenih odnosov", ki so "dragocenejši od napredka na tehničnem področju" (Gaudium et spes, 35; prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2293).

Vendar pa obstaja nevarnost, da bo umetna inteligenca uporabljena za spodbujanje "tehnokratske paradigme", v skladu s katero je vse svetovne probleme mogoče rešiti samo s tehnološkimi sredstvi. V tej paradigmi sta človeško dostojanstvo in bratstvo pogosto podrejena stremljenju po učinkovitosti, kot da resničnost, dobrota in resnica izhajajo iz tehnološke in gospodarske moči. Vendar pa človekovo dostojanstvo nikoli ne sme biti kršeno na račun učinkovitosti. Tehnološkega razvoja, ki ne izboljšuje življenja vseh, temveč ustvarja ali povečuje neenakosti in konflikte, ne moremo imenovati pravi napredek. Zato je treba umetno inteligenco postaviti v službo bolj zdravega, bolj človeškega, bolj socialnega in bolj celostnega razvoja.«

Ob koncu sporočila udeležencem srečanja v Davosu pa sveti oče poudari, da nas napredek, ki ga zaznamuje začetek umetne inteligence, vabi k ponovnemu odkrivanju pomena skupnosti ter zavezanosti v skrbi za skupni dom, ki nam ga je zaupal Bog. »Da bi lahko krmarili med kompleksnostmi umetne inteligence, morajo vlade in podjetja izvajati primerno skrbnost in pazljivost. Kritično morajo oceniti uporabo umetne inteligence v posameznih kontekstih, da bi ugotovili, če ta spodbuja človekovo dostojanstvo, poklicanost človeške osebe in skupno dobro. Tako kot pri številnih tehnologijah tudi pri UI učinkov različnih načinov uporabe ni vedno mogoče predvideti že ob nastanku. Ko uporaba UI in njen družbeni vpliv sčasoma postaneta jasnejša, bi se bilo treba ustrezno odzvati na vseh družbenih ravneh v skladu z načelom subsidiarnosti, pri čemer bi si morali posamezni uporabniki, družine, civilna družba, podjetja, institucije, vlade te mednarodne organizacije na ustreznih ravneh prizadevati, da bi bila UI usmerjena v dobro vseh. Danes obstajajo pomembni izzivi in priložnosti, če UI umestimo v okvir odnosne inteligence, kjer je vsakdo soodgovoren za celostno blaginjo drugih,« sklene sporočilo papež Frančišek.

Papež Frančišek​;Vatican 23.1. 2025, RV