SVETI PEREGRIN MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE:

O, veliki sveti Peregrin, Tebe so klicali »Veliki«, »Močni«, »Čudodelnik«, zaradi veliko Tvojih čudežev, ki si jih sprejel od Boga za tiste, ki so se zatekali k Tebi.  Veliko let si v svojem telesu nosil bolezen, ki je uničila Tvoje mišice in katera je postala mesto izvira vseh milost, ko človeška moč ni več mogla zdržati. Bil si nagrajen z videnjem Jezusa, ki je prišel s križa in ozdravil Tvojo bolezen. Prosi Boga in našo drago Mater Marijo, da ozdravita bolezen, ki ti jo izročam  (v tišini srca izgovori ime bolezni za katero moliš). S pomočjo tvoje močne priprošnje lahko sedaj in v večnosti pojem Bogu zahvalno pesem za Njegovo veliko dobroto in milost.

Amen.

Ljudska pobožnost šmarnic v zgodovini Slovencev

Šmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum). Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro razširila po vsej slovenski deželi. Besedilo za to pobožnost z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak. Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1855 so pobožnost obhajali že v romarski cerkvi na Kalobju, leta 1860 v mariborskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi.  

Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi.  Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes po cerkvah šmarnice največkrat med mašo. Ker so v zadnjih desetletjih duhovniki šmarnice uporabili tudi kot posebno katehezo za otroke, je nastalo tudi posebno šmarnično branje za otroke in posebno za odrasle vernike (Družina, 7. 5. 2006). Marijino posebno češčenje v mesecu majniku sega že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se razvile šele v 18. stoletju. Prve šmarnice so obhajali v Ljubljani leta 1851 v bogoslovnem semenišču. Pobožnost se je kmalu razširila po drugih zavodih in župnijah, tudi zunaj Ljubljane, in se je ljudstvu brž močno priljubila. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi zunaj cerkve – na vasi, pri kapelicah in znamenjih. Tako se je splošno udomačila. Z razmahom šmarnične pobožnosti se je pokazala potreba po šmarničnem branju in primernih pesmih. Prav v času razširjanja majske pobožnosti je slovensko slovstvo dobilo največ nabožnih pesmi. Res niso bile vse umetniške, a so s primerno melodijo vernikom segle globoko v srce. Pesmi so začeli zbirati v zbirke in jih izdajati v obliki pesmaric. Prvo takšno zbirko je izdal duhovnik Blaž Potočnik leta 1827. Zaradi velikega zanimanja so jo morali trikrat ponatisniti.

SVETI FLORJAN

»Nebeški Oče, usmili se vseh, ki jih ogroža ogenj in zaceli rane tistih, ki so utrpeli opekline.« Sveti Florijan je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih in češčenih ljudskih svetnikov. Nanj niso pozabili niti gasilci, saj se je njegova podoba zopet vrnila na gasilske domove, njemu v čast se darujejo svete maše in vrstijo zaobljubljene procesije. Ime: Je izpeljanka iz latinskega imena Florus, ki pomeni »cvetoč; svetel, sijajen, krasen«. Od tod slovenska različica imena Cvetko oz. ženska oblika Cvetka.Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji, umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.  Družina: O njegovem življenju je malo znanega. Že v domači družini naj bi bil krščen in krščansko vzgojen.  Služba: Sprva je živel in delal kot rimski častnik v mestu Aelium Cetiumin (St. Pölten), nato pa postal vodja pisarne cesarjevega namestnika v rimskem Lauriaku, današnjem Lorchu pri Ennsu v Zgornji Avstriji. Preganjanje: Živel in deloval je v času cesarja Dioklecijana, pod katerim je izbruhnilo grozovito preganjanje kristjanov.  Ko so v Lauriaku prijeli čez šestdeset kristjanov, večino vojakov, se je Florijan postavil zanje in jih skušal rešiti, a so tudi njega prijeli in zaprli. Mučeništvo: Vojaki so ga najprej prebičali, nato pa mu z ostrim železjem trgali meso s pleč. Naposled so mu okoli vratu navezali težak kamen in ga vrgli v valove reke Enns. Legenda: Legenda pripoveduje, da je Florijan klečal na bregu reke in molil, nobeden od vojakov pa si ga ni upal potisniti v globoko reko, dokler se ni do njega prerinil mlad človek in ga sunil, da se je zvrnil v reko. Ko je pogledal za njim, pa je nenadoma popolnoma oslepel. Pokop: Florijanovo naplavljeno truplo je po legendi varoval orel tako dolgo, dokler ga ni vdova z imenom Valerija pokopala na svojem posestvu. Kasneje so nad njegovim grobom sezidali kapelo, nato pa sloveči samostan avguštinskih kanonikov. Njegove relikvije so tudi v Rimu in Krakovu. Zavetnik: Najbolj znan je kot zavetnik proti požarom in povodnjim, častijo ga gasilci, kovači, dimnikarji, pivovarji, sodarji, lončarji, izdelovalci mila. Je zavetnik ob suši, proti nerodovitnosti polja, proti viharju, pri opeklinah; Zgornje Avstrije, Bologne, Krakova, Linza, škofije Chur v Švici. Priprošnjiki: je eden izmed 14 »priprošnjikov v sili«, na katere se ljudje obračajo v različnih stiskah. Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo kot rimskega vojaka, s sulico in zastavo v roki, kako z golido vode gasi gorečo hišo ali cerkev (mesto). Pogosto je upodobljen tudi z mlinskim kamnom.

Sveta maša v čast sv. Florjanu, po namenu naših gasilcev, bo v nedeljo 3. maja ob 9.00, v Praprečah. Lepo povabljeni gasilci in verniki.

ŠMARNICE 2026

TEMA LETOŠOŠNJIH ŠMARNIC: Bogati ubožec iz Assisija, avtorja Aca Jeranta. Šmarnice nas popeljejo v življenje sv. Frančiška Asiškega, čigar 800. obletnico smrti obhajamo v letošnjem letu, ki ga je papež Leon XIV. razglasil za Frančiškovo leto. V razgibanih zgodbah spremljamo Frančiška od otroštva, ko je sanjal, da bo postal slavni vitez, do njegovega srečanja z Jezusom, ki mu je spregovoril s križa, ter njegove poti prenove Cerkve, po kateri je hodil v uboštvu, bratstvu in povezanosti s stvarstvom. Veselimo se uslišanj na njegovo priprošnjo, pa tudi aktualnosti njegovega zgleda za današnji čas: »Hvalite in poveličujte mojega Gospoda, zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.«

MESEC MAJ JE ŠE POSEBEJ POSVEČEN DEVICI MARIJI. NA VOLJO BOSTE IMELI LISTKE Simbole iz pesmi Hvalnica Stvarstvu, NA KATERE LAHKO NAPIŠETE SVOJE PROŠNJE. SPREDAJ PRED OLTARJEM BODO NA VOLJO SVEČKE, KI JIH PRIŽGETE V TA NAMEN (BREZPLAČNO). LAHKO TUDI POKLEKNETE IN ZMOLITE KAKŠNO MOLITEV PRED FATIMSKO MATERJO BOŽJO. NA STRANSKEM OLTARJU BO MARIJA ROMARICA, KI JO BOSTE LAHKO ODNESLI NA SVOJE DOMOVE. ŽELIM VAM LEP MESEC MAJ.

*vabim bralce šmarnic,da se napišete na seznam, ki bo v cerkvi. *V mesecu maju vabim fante, da se preizkusijo v ministriranju. Ko boste pri sv. maši, lahko pridete v zakristijo in sodelujete.

BLAGOSLOV TRAKTORJEV IN MOTORJEV ZLATO POLJE, 03. 05. 2026 OB0 11.00

V nedeljo 03. 05. 2026 bo v župniji Zlato Polje potekal tradicionalni blagoslov motorjev in traktorjev. Vse dogajanje bo na športnem igrišču v Zlatem Polju. Ob 11.00 bo sveta maša, po maši pa blagoslov in druženje. Lepo vabljeni.

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA 2026

Slovesnost prvega svetega obhajila bo v župniji Krašnja v nedeljo, 10. 5. 2026, ob 10.00, v župniji Brdo in Zlato polje pa v nedeljo, 17. 5. 2026, ob 9.00 na Brdu.  Otroci in župnija se bodo na prejem svete evharistije pripravljali s tridnevnico pred slovesnostjo.

PROCESIJA V ŠENTVIDU    Praznik Marije Pomagaj in procesija z lučkami.

Marijo Pomagaj bomo počastili v soboto, 23. maja. Ob 19.00 bo v Šentvidu sveta maša, po njej pa procesija z milostno podobo Marije Pomagaj po znani poti skozi vasi Šentvid in Prevoje. Svečke za procesijo bodo priskrbeli mladi. Zanje boste lahko namenili prostovoljni dar, ki bo namenjen za oratorij. Vabljeni!

Župnijski dan 2026

Tudi letos bomo skupaj praznovali župnijski dan, ki bo v nedeljo,  31. 05. 2026. Začeli bomo z zahvalno sveto mašo, ki bo ob 9.00. Po sveti maši bo sledila razdelitev spričeval ter športni (kolesarjenje in pohod) in kulturni program. Lepo vabljeni.

Oratorij 2026

Letošnji oratorij bo potekal od nedelje, 05. 07. 2026, do sobote, 11. 07. 2026. Tema letošnjega oratorija je literarni lik: Haidi. Prijave na oratorij bodo animatorji začeli zbirati v nedeljo, 31. 5. 2026 in se bodo zbirale vsak dan po sveti maši, do nedelje, 14. 6. 2026.

ČIŠČENJE ŽUPNIJSKIH CERKVA:

(ob sobotah ob 8.00 ali po dogovoru) V soboto, 25. april: starši in birmanci, v soboto, 9. maj: Rafolče in Vrhovlje, v sredo 16.5. starši in prvoobhajanci, in v soboto 23.5. Dupeljne, Straža in Čeplje. Povabljeni vsi župljani. Spored za čiščenje župnijske cerkve v Krašnji je objavljen na spletu in oglasni deski.