NA KAJ SMO NAVEZANI?

Postni čas nas vabi k drži nenavezanosti do stvari in ljudi.

Pred leti je znanega italijanskega politika novinar vprašal, ali je združljivo, da je nekdo navezan na svoje premoženje in je hkrati dober kristjan? »Že res da je denar zlodejev iztrebek, vseeno pa dobro gnoji Gospodovo zemljo« mu je odgovoril.

 

 

Je mogoče hkrati biti navezan na svoje premoženje in dober kristjan?
Vprašanje je zelo resno in odgovor zahteven oziroma gre v samo srčiko krščanske vere. Kakšen je moj odnos do tega sveta in končno do bližnjega? Do tega sveta, ki ga nisem jaz ustvaril, in do bližnjega, ki ga nisem jaz določil in mu nisem dal življenja. Krščanska duhovnost ni abstraktna, je utelešena. V središču bogoslužja imamo posvečen kruh in vino, spomin zadnje večerje in nove nebeške gostije, ki ni abstraktna, saj je Jezus vstal od mrtvih tudi s telesom, v celoti njegove osebe, in v Njem to upamo in verujemo tudi mi. Vprašanje materialnega sveta, imetja, premoženja je v prvi vrsti vprašanje odnosa. Krize, kot so ekološka in tudi nasploh družbena, nam povedo, da je ta odnos lahko zelo uničujoč. Krščanstvo ni proti osebni lastnini, vendar naj ne bo odnos do imetja uničujoč ne zase in ne za druge. In to je duhovno vprašanje.

Zakaj je torej drža nenavezanosti pomembna za duhovno življenje?
Zato, ker podoba tega sveta mine. Celo življenje se mučim, da si zgradim hišo, in potem mi jo zapravijo najbližji, tisti, za katere sem jo gradil. In me tudi celo iz nje vržejo. Skrajen primer, ki pa ni tako v zraku in velja za vse generacije, vsi pridemo na vrsto. Hiša je le sredstvo, ni cilj. Hiša je potrebna in je ni preprosto zgraditi, je celo življenjski projekt. Vendar bi bilo res napačno, da bi bila hiša smisel mojega življenja, vseh mojih idealov in prizadevanj. Hiša je seveda le prispodoba, precej nazorna, velja pa za katerokoli imetje, premoženje in lastnino.

 

Kakšne navezanosti sploh poznamo? Kateri mamoni nam šepetajo: polastiti se premoženja, moči, slave, človeka …
Seveda, Mamonov je več vrst in oblik. Cel svet z vsem, kar je in kar ima, lahko postane Mamon. Ko govorimo o posesivnosti v odnosih oziroma medčloveških relacijah, nam ima psihologija veliko povedati. Tudi marsikaj tragičnega. Problem je, da človeka ne skrbi samo to, da bi preživel, ampak tudi to, da bi vredno živel: uspeh, samouresničitev, priznanja ipd. To pa ni več odvisno od posameznika, od mene, ampak od drugih. Nič ne pomaga, da sam sebe hvalim, sam sebe priznavam z neko uspešnostjo. To je odvisno od drugih, ki pa ni nujno, da me sprejemajo. Celo obratno: prej me lahko zavržejo. Zato se postavlja vprašanje nadzora, posesivnosti nad drugimi – in to je tragično vprašanje. Poglejmo samo zgodovino človeštva!

Sicer je v najbolj plemenitem pomenu besede ravno sprejemanje in priznanje od drugih tisto, kar naredi človeka najbolj človeka. Gre za duhovno vprašanje in duhovni pogled na človeka in za njegovo držo vere. Človek pa je zaznamovan z grehom in duhovnost, vera se ne razodevata v romantičnem okolju, prej obratno. In že dejstvo, da ta svet mine, govori o tem, da ne gre za nobeno romantiko. Se pa ne oklenemo Kristusa, ki je tudi pravi človek, ki je premagal minljivost in umrljivost tega sveta. Kristusa se pa bojimo. Pa ravno Njega, ki nam že stoletja pravi, mir z vami, ne bojte se.

Zakaj se tako bojimo izpuščati? Se bojimo svobode, ker tam ni več gotovosti, oprijemljivosti?
Možnost absolutne svobode je Bog dal že Adamu in Evi. Izbrala sta lahko med dobrim in slabim, med življenjem in smrtjo. In seveda izbrala sta, zavedena od skušnjavca, smrt. O absolutni svobodi razmišljamo, filozofiramo, politiziramo, jo skušamo celo določiti, vendar zgodba človeka z absolutno svobodo je kar tragična in se je pravzaprav v svoji podzavesti vsi bojimo. Zato se postavlja vprašanje, o kateri svobodi govorimo. O svobodi imetja ali o svobodi ne-imetja? Vprašanje je seveda drugo. Če nekoga imam rad, mu z veseljem nekaj dam – ne zato, ker bi me prosil ali bi kaj potreboval, ampak zato, ker je to moj izraz veselja in ljubezni do tistega, ki ga imam rad. In tako smo dobesedno v obilju. Celo življenje se lahko krčevito in nesvobodno držim takih in drugačnih dobrin, materialnih in ne-materialnih, ampak to bo vse šlo, ker podoba tega sveta mine in že mineva. Na smrtni postelji bom zaradi šibkosti celo težko stisnil pest svoje roke, da bi kaj prijel in zadržal.

Bi pa bilo res škoda, da bi na smrtni postelji, ko bomo pogledali nazaj na življenje, videli samo neko stalno borbo, psihološko, materialno in tudi notranje človeško duhovno, zaradi imetja, posedovanja, pomembnosti, uspehov in še ne vem kaj. Borbo, ki prizadene, hočeš nočeš, vse okoli nas in še nas same. Res škoda bi bilo, da bi na koncu ne bili sposobni videti v tem pogledu nazaj ljubezni, veselja, svobode, ki smo jih bili deležni od drugih ali drugi od nas. Res škoda in res nesmisel!

Zakaj ima bogastvo, sploh ko o njem govorimo kristjani, vedno nek slabšalni prizvok? Kdaj smo bogati pred Bogom?
Ne vem, če je to posebna značilnost le nas kristjanov. Res pa je, da, če imam zavest, je ta svet minljiv in jaz skupaj z njim, se ne bom zaradi tega sveta tepel z mojim bratom, bližnjim, sočlovekom, ampak bom gledal raje na to, kar ne mine, kar mi čez noč ne izpuhti iz rok. Kajn in Abel nista bila uboga, pa vendar je bil Kajnov pogled uprt zelo nizko dol, zelo v tla. V Stari zavezi je bogastvo celo sinonim božjega blagoslova. Vendar, če mi bogastvo zastre pogled zavesti nad minljivostjo tega sveta in izmaliči pogled na bližnjega in na Boga, kaj imam od tega? Tragedijo! Ni treba posebnih dokazov za to, poglejmo le splošno zgodovino človeštva, je res tragična. In če smem, naša bolj krajevna zgodovina žal to samo potrjuje.

Je darovanje preizkus nesebičnosti in nenavezanosti?
Ne, ni! Je pa preizkus ljubezni, veselja in hvaležnosti do Boga, do bližnjega in do življenja, ki mi je dano živeti. Darovanje razodeva, kdo sem. Vendar ne v smislu nesebičnosti in nenavezanosti, ampak prav v smislu ljubezni, veselja, zaupanja v Božjo previdnost. Desetina to jasno pove. Če daš desetino, ničesar ne izgubiš, rečeš pa s tem Bogu hvala in je tvoje srce veselo in mirno, ker veš, da v Boga lahko zaupaš. (tednik Družina)

 

POSTNA AKCIJA ŽUPNIJE BRDO IN ZLATO POLJE

V postu so poudarjene tri aktivnosti, ki pa naj bi bile del krščanskega življenja skozi celotno leto. To so molitev, odpoved in miloščina. Da se bomo kot župnija dobro pripravili na prihajajoče praznike imate na voljo nekaj predlogov katerim se lahko pridružite.

 1. MOLITEV
V CERKVI IN NA INTERNETU BO SEZNAM PO DNEVIH, KO SE BO LAHKO DRUŽINA ALI POSAMEZNIK NAPISAL ZA MOLITEV ROŽNEGA VENCA DOMA ALI V CERKVI POL URE PRED MAŠO. POLEG SVOJEGA IMENA NAPIŠEMO ČRKI D, ČE BOMO MOLILI DOMA IN ČRKO C, ČE BOMO MOLILI V CERKVI.

 

2. DOBRO DELO: ČIŠČENJE CERKVE IN OKOLICE
6 SOBOT BI SE LAHKO PRIJAVILA ENA DRUŽINA (ENO GOSPODINJSTVO) IN BI OČISTILA CERKEV, DRUGA DRUŽINA(ENO GOSPODINJSTVO) PA OKOLICO, DA NE BI KRŠILI ODLOKOV. Več kot je članov hitreje je narejeno, VKLJUČIMO TUDI OTROKE. S tem pokažemo tudi odnos do naše župnijske cerkve in naredimo konkretno dobro delo.

3. MILOŠČINA
NA NEDELJO LETARE - 4. POSTNA NEDELJA BI IMELI NABIRKO ZA VSE, KI TRPIJO POMANJKANJE V ČASU EPIDEMIJE. KOLIKO PRISPEVAŠ JE ODVISNO OD vsakega POSAMEZNIKA. LAHKO PA IZRAČUNAJO TAKOLE: IZRAČUNAMO KOLIKO BI BILA VREDNOST STVARI, KI BI JO DRUGAČE KUPIL, ČE SI JE NEBI V POSTU ODPOVEDAL (NPR. KAVICA 1,2EVR - 48EVR)

4. ZA OTROKE: postni koledar
Revija Mavrica je pripravila zanimivo postno akcijo za otroke in ostale družinske člane. Plakati bodo na voljo tudi v cerkvi pri verskem tisku. Namen: Letos se bomo v postu trudili biti prijazni. Prijaznost je kot sol, ki daje kruhu okus. Povabila so namenjena vsem članom družine.

Predlog za dobro postno branje: Sonce Petovione, avtor knjige Branko Cestnik  https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=7524

POVEZAVA: POSTNA AKCIJA 2021 ŽUPNIJE BRDO IN ZLATO POLJE

                      POSTNI PLAKAT 2021 PDF

 

 

POSTNA POSTAVA

Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva posta in zdržka mesa. Vsi, ki so dopolnili osemnajsto leto in še niso stari šestdeset let, so se dolžni postiti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan najemo do sitega in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.

Na vse druge petke v letu, razen na praznike, je mogoč zdržek mesa nadomestiti s kakšnim drugim dobrim delom (spodaj našteta). V postnem času je priporočljivo, da katero od spodaj naštetih stvari dodamo zdržku mesa: molitev: npr. udeležba pri sv. maši; osebna ali družinska molitev; obisk cerkve ali kapele; branje Svetega pisma; molitev križevega pota ipd. post: poleg zdržka mesa so še druge možnosti: vzdržek od sladkarij in poobedkov; zdržek od kave ali kajenja; zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi; omejitev v hrani in pijači, z namenom, da prihranjeno namenimo revnim, ipd. pomoč drugim: npr. posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven ipd.

Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.

 

POSTNO SPOVEDOVANJE:

K zakramentu svete spovedi lahko pristopite pol ure pred vsako sveto mašo. Spovedovanje pred veliko nočjo, ko bo med nami tudi spovednik od drugod bo na 6. postno nedeljo-cvetno nedeljo.

 

LJUDSKA POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

(VIA CRUCIS)

V postnem času, ki ga začenjamo s pepelnično sredo, kristjani premišljujemo o pomenu Jezusovega trpljenja. Opora v hoji za trpečim Gospodom je lahko ljudska pobožnost križevega pota. Postaje ali upodobitve križevega pota, ki se nahajajo v skoraj vsaki cerkvi in kapeli, so sestavni del bogoslužnega prostora. Obstajajo pa tudi postaje in kapelice križevega pota v naravnem okolju. Legenda pripoveduje, da je Božja mati Marija pogosto prehodila pot trpljenja svojega sina. Marija naj bila torej začetnica pobožnosti križevega pota. Križev pot običajno molimo v postnem času ob petkih, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu.

V Sloveniji je navada, da ga verniki molijo tudi ob nedeljah, večkrat na romarskih krajih ali v podružničnih cerkvah, kjer hodijo od postaje do postaje, nosijo križ in premišljujejo ključne trenutke človeškega odrešenja. Križev pot molimo v cerkvi ali na prostem, ob besedilu pa lahko tudi premišljujemo (meditiramo).

Molitev križevega pota je razdeljena na štirinajst postaj:

1. Pilat obsodi Jezusa na smrt.

2. Jezusu naložijo križ.

3. Jezus pade prvič pod križem.

4. Jezus sreča svojo žalostno mater.

5. Simon pomaga Jezusu nositi križ.

6. Veronika obriše Jezusu obraz.

7. Jezus pade drugič pod križem.

8. Jezus nagovori jeruzalemske žene.

9. Jezus pade tretjič pod križem.

10. Jezusa slečejo.

11. Jezusa pribijejo na križ.

12. Jezus umrje na križu.

13. Jezusa snamejo s križa in ga dajo v naročje Mariji.

14. Jezusa položijo v grob.

Tradicionalna oblika križevega pota predvideva, da se vsaka postaja začenja z vzklikom: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!« Sledi premišljevanje o glavni temi postaje ali branje ustreznega svetopisemskega odlomka, nato pa postna pesem. Premišljevanje posamezne postaje se sklene s prošnjo: »Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas.«

Ta ljudska pobožnost je priljubljena oblika molitve med številnimi verniki. Združuje spontano gibanje s podobo in razmišljanjem, ob tem je lahko združevati Jezusove skrivnosti z lastnim življenjem. Molitev križevega pota je oblikovno in vsebinsko prepuščena ustvarjalnosti posameznikov ali skupine. Najbolj znana uprizoritev križevega pota pri nas je škofjeloški pasijon.

 

 

 

VEROUK NA DALJAVO

Nujno obvestilo glede verouka:

Pozdravljeni, v soboto 27.2.2021 ob 22.00 sem dobil sporočilo odgovornih s strani škofije.

Spoštovani, Slovenska škofovska konferenca sporoča, da se župnijska kateheza (verouk), kljub odprtju šol, do nadaljnega še naprej izvaja na daljavo. Za izvajanje župnijske kateheze (verouka) je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje Vlade RS ter NIJZ, saj pri katehezi prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Župnike, katehistinje in katehiste bomo pravočasno obvestili o začetku izvajanja župnijske kateheze v razredu. Lep pozdrav, Dr. Tadej Jakopič Tiskovni predstavnik SŠK Slovenska škofovska konferenca Slovenian Bishops' Conference

Zaradi tega obvestila bo ves verouk potekal na daljavo. Se opravičujem za zmedo. Verouk naslednji teden in do nadaljnjega bo samo na daljavo. Hvala za razumevanje. Vabljeni k svetim mašam in križevim potom na podružnicah. Lekcije za ta teden, ki je pred nami: - gradivo za družine ob 2. postni nedelji http://sku.rkc.si/2021/02/27/skupaj-in-z-njim-2-postna-nedelja/ - predlogi za osnovnošolsko katehezo od 1. do 5. marca http://sku.rkc.si/2021/02/27/osnovnosolska-kateheza-od-1-do-5-marca/>.

Vseeno vam želim lepo nedeljo in blagoslovljen teden.

Bernard Rožman, župnik

 

 
SVETE MAŠE V ČASU EPIDEMIJE

Maše so tudi z ljudstvom, samo v omejenih pogojih. Ko pridete v cerkev, prosim da zasedete tiste klopi, ki so odprte. Prosim vas, da se ne zadržujete pred vhodom v cerkev. Ko bodo določena mesta polna se cerkev zapre. V klopi je lahko en posameznik ali ena družina iz istega gospodinjstva. Držimo se ukrepov, ki so nam jih predpisali oblastniki in škofovska konferenca. V tem prehodnem obdobju sem opazil, da ostaja še nekaj klopi prostih. Tako da vabim tiste, ki lahko (ste zdravi) da se udeležite svetih maš v cerkvi in ne samo preko ekranov. Lepo je videti polno klop družinskih članov iz istega gospodinjstva. Na ta način lahko ohranite duhovno kondicijo. Imamo lahko veliko izgovorov ali pa naredimo nekaj zase in bljižne. Če se bo situacija v naši regiji poslabšala, bodo svete maše znova samo preko družabnega omrežja Facebook. Hvala za sodelovanje.

Navodila za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19 v Nadškofiji Ljubljana 18. december 2020

V skladu s sklepom Slovenske škofovske konference, ki je bil sprejet na seji Stalnega sveta SŠK 18. decembra 2020 in se glasi: »Škofje so sklenili, da bodo pri ponovni uvedbi bogoslužja upoštevali epidemiološko stanje v posameznih statističnih regijah. Na podlagi teh podatkov bo posamezni škof ordinarij za svojo škofijo sprejel odločitev o obhajanju svetih maš z ljudstvom«, sem se posvetoval z dekani in za Nadškofijo Ljubljana sprejel naslednja navodila:

  1. Zaradi še vedno neugodne epidemiološke slike na področju Nadškofije Ljubljana in velike verjetnosti, da bo obisk bogoslužja v božičnih praznikih razmeroma velik, župnikom svetujem, da nimajo bogoslužij z verniki na sveti večer, božič in na nedelje; svete maše naj obhajajo samo ob navzočnosti najožjih bogoslužnih sodelavcev, verniki pa naj sveto mašo spremljajo preko spleta ali drugih elektronskih medijev.
  2. Pri sveti maši, ki jo duhovnik obhaja z najožjimi sodelavci in brez navzočnosti drugih vernikov ter jo prenaša preko medijev, lahko sodeluje organist in s petjem tudi solist. 
  3. Po prenosu svete maše so verniki povabljeni k skupnemu prejemu obhajila v cerkvi.
  4. Župnik, ki presodi, da je v njegovi župniji epidemiološka slika bistveno boljša, se lahko tudi v navedenih dnevih odloči za sveto mašo z navzočnostjo ljudi. Pri tem mora strogo upoštevati navodila Slovenske škofovske konference in državnih ustanov.
  5. Ob delavnikih v tem času naj bodo svete maše ob sodelovanju ljudstva.
  6. Župnike spodbujam, da izrecno povabijo vernike k prejemu svetega obhajila zunaj svete maše, da bodo lahko obhajilo prejemali tudi tisti, ki iz različnih razlogov ne bodo mogli sodelovati pri sveti maši.
  7. Pri svetih mašah in pri deljenju obhajila izven maše morajo duhovniki dosledno upoštevati Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19, ki so bila objavljena 18. decembra 2020 in so objavljena na spletni strani SŠK.

Ljubljana, 18. december 2020

Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit

Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19

(18. december 2020)

 

Prenos molitve in svete maše preko Facebooka (tisti, ki poznate to omrežje pomagajte starejšim - o tem govori tudi nedeljska božja beseda). Mesečna oznanila bodo samo elektronska, zaradi varnosti.

POVEZAVA FACEBOOK ŽUPNIJE BRDO IN ZLATO POLJE

PO VSAKI SVETI MAŠI VABLJENI K SVETEMU OBHAJILU - POSAMIČNO oz. glede na trenutne ukrepe

 

Kako prejemamo duhovno obhajilo

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe  - pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki. 

Možna in priporočena oblika:

1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3) Preberemo evangelij dneva.

4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5) Zmolimo veroizpoved.

6) Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)
Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končamo z znamenjem križa.

 Msgr. dr. Marjan Turnšek


Papeževa molitev za prejem duhovnega obhajila

Pod tvojimi nogami o moj Jezus, poklekam in ti ponujam kesanje svojega skrušenega srca, ki se ponižuje v svoji ničnosti pred Tvojo sveto navzočnostjo.

Častim te v Zakramentu Tvoje ljubezni z željo, da te prejmem v svoje ubogo bivališče, ki ti ga ponuja moje srce.

V pričakovanju sreče zakramentalnega obhajila te hočem imeti vsaj v duhu.

Pridi k meni, moj Jezus, da bom jaz prišel k tebi.

O, da bi tvoja ljubezen vnela vse moje bitje tako za življenje kot za smrt.

Verujem v Te, upam v Te, ljubim Te nad vse. Amen.

 

 

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19

Oče usmiljenja in tolažbe,
tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

nalagam novice...