MOLITEV ZA POSTNI ČAS

O Bog, v tem postnem času se ti z zaupanjem izročamo.
Vemo, da je pot k svetosti pot, po kateri nas vodiš korak za korakom.  Pomagaj nam prepoznati trenutke, ko nas kličeš k večji ponižnosti in ljubezni do bližnjega.
Daj nam pogum, da se odrečemo vsemu, kar nas oddaljuje od tebe.  Naj bomo pripravljeni deliti svoj kruh z ubogimi, svoj čas z osamljenimi in svojo pozornost s tistimi, ki jo potrebujejo. Sveta Elizabeta Ogrska naj nam bo zgled ponižnosti in nesebične ljubezni,  da bomo tudi sami nosilci upanja in dobrote v svetu. Gospod, hvala ti za ta čas milosti.

Bodi z nami in se nas usmili!
Amen.

En korak k svetosti

Svetost se nam zdi nekaj nedosegljivega, kar lahko doseže samo človek, ki se je že skoraj rodil svet in so ga vse okoliščine ter njegove odločitve korak za korakom pripeljale do belega oblačila. A če beremo zgodbe svetnikov ali življenjepise svetih ljudi tega stoletja, vidimo, da temu največkrat ni tako. Za svetništvo je potrebna radikalna odločitev – slediti Bogu, hoditi za njim, kamor nas kliče. Velikokrat se zgodi huda življenjska prelomnica, ki človeka usmeri v svetost, ki pokaže, kaj je bistveno v božjih očeh. Prelom je lahko povezan tudi s trpljenjem ali celo s človeškim padcem, ki ga Bog preobrazi. Pri Bogu šteje naša odločitev za dobro in celo Savel, ki je naredil toliko hudega, lahko postane svetnik Pavel. Vsekakor je neizogiben upor okolja, saj gre svetnik vedno proti toku glavnih grehov, na katere odgovarja s ponižnostjo, skromnostjo, pravičnostjo, poštenjem, darežljivostjo, miroljubnostjo, čistostjo misli, besed in telesa ter zavzetostjo za dobro. Kot svetnica je nam, sodelavcem, zgled Elizabeta Ogrska, zavetnica Karitas, ki nam je s svojim ravnanjem pokazala, kaj pomeni skrb za uboge, bolne, lačne in zavržene. V svojih časih kot plemkinja ni bila lepo sprejeta, saj je s svojimi ravnanji rušila pravila in krivične privilegije, ki jih je imelo plemstvo. Živela je skromno, delila hrano in obleko, skrbela za gobavce, plačevala za dolgove in predvsem odpirala vrata svojega srca. Delala je v globoki ponižnosti in hvaležnosti, da ji Bog naklanja življenje in tudi dobrine, ki jih lahko deli. Njen mož jo je z vsem srcem podpiral. Kljub njunemu kratkemu življenju njuna dobra dela in zavzetost še danes rojevajo sadove.    Pot naše svetosti, o kateri bo presojal Bog pred nebeškimi vrati, je tesno povezana s postom. Vabi nas k odpovedi vsemu odvečnemu, ki ni samo materialno, ob katerem govorimo o hrani, pijači in nepotrebni potrošnji. Odpovemo se lahko tudi napuhu, želji po moči in razmišljanju, da smo nad drugimi ljudmi. Odpovemo se lahko tudi kakšni razvadi, ki nam krade dragocen čas za ljudi. Povabljeni smo, da z dobrimi deli darujemo ne samo od svojega viška, ampak tudi od tistega, kar mislimo, da potrebujemo. Da razlomimo svoj kruh, čas in pozornost in jih damo ubogim. Za vse to pa nista dovolj odločitev in moč človeka. Takih korakov smo zmožni samo v povezanosti z Bogom, ki nam daje možnost, da se z njim osebno slišimo v molitvi.

Lahko bi rekli, da je pot vsakega sodelavca Karitas ali kogarkoli, ki z dobrimi deli širi ljubezen, korak k svetosti in upanju. Bog razsvetljuje našo pot in mi z njegovo svetlobo pota drugih, ki tavajo v temi in negotovosti. V svetem letu, še posebej v obdobju posta, imamo lepo priložnost, da se pripravimo in smo vredni žrtve Jezusa, ki nam je vsem odprl vrata v nebesa. Lahko smo tudi hvaležni, da skupaj potujemo na poti svetlobe in upanja, na poti k svetosti. Svetost in predlogi za post, kot sem jih opisal, se nam lahko zdijo nedosegljivi. A iz izkušnje vemo, da se dobre stvari začnejo z majhnim korakom, s preprostimi priložnostmi v današnjem dnevu. Naj jih bo čim več in naj nam razveseljujejo srce.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas

PEPELNICA

S pepelnico začenjamo 40-dnevni postni čas, čas priprave na veliko noč. Post ni le premagovanje v jedi, ampak tudi izogibanje neprimernemu govorjenju in slabim navadam, prav pa je, da vključuje še odpoved dobrinam, ki jih namenimo tistim, ki so v stiski. Verniki se držimo posta vseh štirideset postnih dni, še posebej pa nam je kot strogi post zapovedan na pepelnico in na veliki petek. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče ‘Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,’ napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenem odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas tako duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Pepelnica, 05. MAREC 2025

Slovesen vstop v 40-dnevni postni čas bomo začeli na pepelnično sredo. Iz ljubezni do Boga se bomo radi udeležili večernih svetih maš ob 18.00 in 19.00, ko bomo pristopili tudi k pomenljivemu obredu pepeljenja. To je dan strogega posta; odrekli se bomo uživanju mesnih jedi in samo enkrat se bomo do sitega najedli. Naj bo vstop v čas duhovne priprave na Veliko noč, na praznovanje Jezusovega trpljenja in vstajenja!

POSTNE SPODBUDE za post 2025

Tudi v letošnjem postnem času smo župljani vseh štirih župnij povabljeni, da naredimo nekaj dobrega zase in za druge.

MOLITEV

Bogu posvetimo več časa  tako da, več molimo oz. premišljujemo Jezusovo trpljenje – KRIŽEV POT. Ob petkih ga bodo vodili veroučenci, ob nedeljah popoldne pa posamezne skupine.

Molitev:  Predlagali smo različne molitvene spodbude za razne namene in sicer:

• za družine
• za veroučence, mladino, versko vzgojo otrok
• za bolne, trpeče, osamljene, starostnike
• za rajne
• za nove duhovniške in redovniške poklice
• za mir

Molitveni namen se oznani po vsaki maši v postnem času. Verniki pa smo povabljeni, da molimo v ta namen.

DOBRODELNOST

Tudi letos bomo imeli posebno nabirko za nekoga v stiski. Nabirka bo potekala v nedeljo, 30. 3. 2025.

ODREKANJE

Predlagamo, da se namesto uporabe telefona ali tehnologije, da se enkrat v tednu (ali večkrat) kot družina ali prijatelji igrate družabne igre. Spodbuda, da preberemo kakšno dobro knjigo.