Verujem v moč Jezusovega vstajenja, v zmago nad grehom, strahom in smrtjo?
»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! Danes, na drugo velikonočno nedeljo, ki jo je sv. Janez Pavel II. poimenoval nedelja Božjega usmiljenja, nam evangelij (prim. Jn 20,19-31) pravi, da imamo lahko z vero v Jezusa, Božjega Sina večno življenje, življenje v njegovem imenu (v. 31). Kaj pomeni: 'imeti življenje'?« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.
Papež Frančišek
Vsi želimo imeti življenje, obstajajo pa različni načini, kako to doseči. So na primer ljudje, ki bivanje spremenijo v mrzličen tek za uživanjem in posedovanjem marsičesa: jesti in piti, zabavati se, kopičiti denar in stvari, preizkušati močna in nova čustva, in tako naprej. Gre za pot, ki se na prvi pogled zdi prijetna, vendar pa ne nasiti srca. Na ta način ni mogoče »imeti življenje«, ker s hojo po poteh užitka ali oblasti ne najdeš sreče. Brez odgovora ostanejo številni vidiki življenja, kot na primer ljubezen, neizogibna doživetja bolečine, omejitev in smrti. In potem ostanejo nepotešene sanje, ki so nam vsem skupne: upanje, da bomo živeli večno, da bomo ljubljeni brez konca. Danes nam evangelij pove, da se ta polnost življenja, h kateri smo vsi poklicani, uresniči v Jezusu. On nam da to polnost življenja. Toda kako naj do nje pridemo, kako naj jo doživimo?
Poglejmo, kaj se je zgodilo učencem v evangeliju. Preživljali so najbolj tragičen trenutek življenja: po dnevih trpljenja so zaprti v dvorani zadnje večerje, prestrašeni in malodušni. Vstali jim pride naproti in jim najprej pokaže svoje rane (prim. v. 20). Bile so znamenje trpljenja in bolečine, lahko so vzbujale občutke krivde, vendar pa z Jezusom postanejo kanali usmiljenja in odpuščanja. Tako učenci vidijo in se z roko dotaknejo tega, da z Jezusom življenje zmaguje, smrt in greh sta premagana. In prejmejo dar njegovega Duha, ki jim da novo življenje, življenje ljubljenih sinov, ki je zgneteno iz veselja, ljubezni in upanja. Nekaj bi vas vprašal: imate upanje? Vsakdo naj se vpraša: kako je z mojim upanjem?
Glejte, kaj je treba storiti vsak dan, da bomo »imeli življenje«. Dovolj je uperiti pogled na križanega in vstalega Jezusa, ga srečati v zakramentih in v molitvi, ga prepoznati kot navzočega, verovati vanj, pustiti, da se nas dotakne njegova milost in da nas vodi njegov zgled, doživeti veselje, da ljubimo kot On. Vsako živo srečanje z Jezusom nam omogoči, da imamo več življenja. Iskati Jezusa, pustiti se srečati z Njim, kajti on nas išče. Odpreti srce za srečanje z Jezusom.
Zato se vprašajmo: ali verujem v moč Jezusovega vstajenja, verujem v njegovo zmago nad grehom, strahom in smrtjo? Ali se pustim zaplesti v odnos z Gospodom, z Jezusom? Ali mu pustim, da me spodbudi, da ljubim brate in sestre in da vsak dan upam? Vsakdo naj to premisli.
Marija naj nam pomaga, da bomo imeli vedno večjo vero v vstalega Jezusa, da bomo »imeli življenje« in širili velikonočno veselje.
Papež Frančišek; Vatican 7.4. 2024, RV